Na uvodnem večeru Odpiramo! bodo nastopili nekateri glavni pripovedovalci dogodkov, ki bodo sledili v festivalskem tednu. Da bi obiskovalcem namignili, kaj jih čaka, bo vsak povedal eno zgodbo.

Prostor za nove zgodbe in pripovedovalce
Festival bo letos potekal v nekoliko spremenjeni podobi v primerjavi s festivalom, nekoč poimenovanim Pravljice danes. "Prav je, da se festival poigrava z različnimi vsebinami in formami ter da na stežaj odpira vrata novim zgodbam in pripovedovalcem," je na novinarski konferenci poudarila nova programska vodja festivala Špela Frlic. Vodilna misel pri oblikovanju programa festivala, ki sta ga oblikovali z Alenko Veler, je bila, na kakšen način se tradicija spogleduje s sodobnostjo.

V skladu s tem so med drugim pripravili serijo predavanj Rokovanje s tradicijo, kjer bodo o vpletanju tradicije v ustvarjalni proces spregovorili krajinska arhitektka Ana Kučan, pesnik iz Poljanske doline Janez Ramoveš, gledališki režiser Jernej Lorenci ter glasbenik in filozof Boštjan Narat.

Med osrednjimi festivalskimi dogodki, namenjenim ljudskim pravljicam, je Večer (ne)srečnih koncev, ki bo izhajal iz pravljic iz Schönwerthove zbirke in drugih virov, ki svoj srečni konec najdejo v katastrofi. "Schönwerthove pravljice so zapisane tako grobo, da kar kličejo po tem, da jih človek pove po svoje," je razložila Špela Frlic.

S Sahandom Sahebdivanijem na Balkansko odisejo
Kot je še pojasnila Špela Frlic, festival še vedno sledi pripovedovanju pravljic, a na stežaj odpira vrata tudi resničnim zgodbam in pripovedovalcem, ki prepletajo različne vsebine in forme. Tako bo festivalski gost nizozemski pripovedovalec iranskih korenin Sahand Sahebdivani. S pripovedovalsko tradicijo svojih staršev in zgodbami iz resničnega življenja bo nastopil dan po odprtju festivala v Vodnikovi domačiji in v Klubu CD, kjer bo poslušalce popeljal na Balkansko odisejo. Sahebdivani kot otrok beguncev v pripovedovanju najde način, da se poveže z ljudmi, zlasti tistimi, "ki so presenečeni, da imajo tudi priseljenci svojo kulturo", in ostalimi, ki jih preseneča, da so miti, ki jih nosi s sabo, prav tako veliki in globoki ter povsem primerljivi z grškimi in svetopisemskimi.

Preplet družinskih zgodb, norveških ljudskih pravljic in nemške poezije
Po prepričanju Sahebdivanija živimo v času, ko tradicija pripovedovanja izumira, a se hkrati zaradi porasta novih oblik in stilov na novo rojeva. S to ugotovitvijo se strinja tudi pripovedovalka norveških korenin Ragnhild A. Morch, ki živi in dela v Berlinu. Slovenskemu občinstvu se bo predstavila s pripovedovalskim nastopom Horizont, ki ga poklanja svoji prateti: "Vsemu, kar mi je dala in me naučila." S prepletom družinskih zgodb, norveških ljudskih pravljic in nemške poezije, zlasti Goetheja, bo pripovedovala o slepi sreči in moči odpuščanja. Profesionalna pripovedovalka in učiteljica pripovedovanja bo v sklopu festivala 24. in 25. marca na Novi pošti vodila tudi delavnico pripovedovanja resničnih zgodb.

Pripovedovanje in animacija prikazujeta čudežnost
Po mnenju Špele Frlic ima pripovedovanje veliko skupnega z animacijo, saj oba z lahkoto prikazujeta čudežnost. V sodelovanju z Animateko bodo tako v Slovenski kinoteki prikazali celovečerni animirani prvenec francoskega animatorja Sebastiena Laudenbacha iz leta 2016. Film Dekle brez rok temelji na ljudski zgodbi o dekletu, ki si, da bi se rešila bodisi očetovega pohlepa bodisi njegovega poželenja, pusti odsekati roke in se brezroka požene v svet.

Med izpostavljenimi dogodki je sicer še koncert v okviru Cankarjevih torkov estonske violinistke in pevke Maarje Nuut. Festival ponuja tudi bogat spremljevalni in otroški program. Zadnji bo me drugim v znamenju Kralja Matjaža, zgodbam o tem spečem vladarju pa bo posvečen tudi svetovni dan pripovedovanja 21. marca.

Festival že od začetkov z ilustracijo Ančke Gošnik Godec
Festival poteka že od leta 1998, ko je pravljičarka, pisateljica in pesnica Anja Štefan zasnovala Pravljični maraton. Ob sedmi obletnici, leta 2004, se je festival, ki je dotlej potekal le v Cankarjevem domu, preimenoval v Pravljice danes in se razširil še v druge kulturne ustanove v Ljubljani in po Sloveniji. Celostno podobo festivala še vedno spremlja ilustracija zlate ptice Ančke Gošnik Godec.