Roman, zaradi katerega je ajatola Homeini razglasil fatvo nad Salmanom Rushdiejem, bodo na oder prvič postavili v Potsdamu. Foto: EPA
Roman, zaradi katerega je ajatola Homeini razglasil fatvo nad Salmanom Rushdiejem, bodo na oder prvič postavili v Potsdamu. Foto: EPA
Hans Otto Theater
Policija je v pripravljenosti. Zelo mogoče je namreč, da bodo krstno izvedbo Satanskih stihov pospremili protesti muslimanskih vernikov. Foto: MAZ/ Bernd Gartenschläger

Pred praizvedbo produkcije gledališča Hans Otto Theater je namreč centralni svet nemških muslimanov sporočil, da lahko ob premieri gledališke priredbe romana Salmana Rushdieja, ki ga muslimani označujejo kot bogokletnega, izbruhnejo protesti. Predstavnica sveta nemških islamskih vernikov je dejala, da muslimani sicer spoštujejo svobodo govora, vendar pa da morajo tudi tukaj obstajati določene omejitve. Dodala je še, da svet ne zahteva prepovedi igre, vendar pa opozarja na možnost protestov.

Boj med sodobnostjo in nesodobnostjo
Potsdamsko gledališče v predstavitvenem besedilu predstave poudarja, da je besedilo Salmana Rushdieja predvsem besedilo o trku dveh svetov oziroma o trku dveh svetovnih nazorov, sodobnega in nesodobnega. Tudi Rushdie sam, ki mu je leta 1988 izdani roman 'na glavo nakopal' fatvo, smrtno obsodbo, izrečeno s strani ajatole Homeinija, je večkrat izpostavil, da prvotni namen njegovega romana nikakor ni bil blatenje islamske veroizpovedi.

Kljub temu je bilo vedno jasno, da Rushdie islam razume kot grožnjo svobodi in miru. To je dal vedeti tudi leta 2006, ko je postal podpisnik manifesta Together facing the new totalitarianism (Skupaj se soočamo z novim totalitarizmom), ki ga je podpisalo veliko znanih oseb in ki je bil dodatni odziv na nasilni odziv muslimanov na objavo karikatur preroka Mohameda na Danskem.

Prvi režiser, ki obdela Satanske verze
Režiser, ki se je prvi spopadel s prenosom zloglasnega romana na gledališki oder, je leta 1960 rojeni Uwe Eric Laufenberg, ki ima od leta 2003 tudi položaj intendanta potsdamske gledališke hiše. Kot največji uspeh režiserja in igralca pogosto izpostavljajo njegovo postavitev romana Alfreda Döblina Berlin Alexanderplatz v berlinskem gledališču Maxim Gorki Theater. Znano pa je tudi že, da bo na letošnjem velikem gledališkem festivalu v Bregenzu v Avstriji uprizorjena Laufenbergova vizija opere Ernsta Kreneka Karl V. in da bo v sezoni 2009/2010 prevzel mesto intendanta operne hiše v Kölnu.

P. B.