Drama Še vedno Alice popisuje počasno drsenje glavne junakinje, znanstvenice, ki jo na vrhuncu kariere prizadene zgodnja oblika Alzheimerjeve bolezni, v svet, v katerem ne ve več, kdo je. Obenem se besedilo osredotoča tudi na to, kako se s tem spoprijema tako njena najožja okolica kot medicinska srenja in kako demenca vpliva na življenje številnih ljudi. Odrsko priredbo romana Still Alice (Še vedno Alice) ameriške nevroznanstvenice Lise Genova je leta 2013 napisala Christine Mary Dunford.

Premiera predstave bo danes ob 20.00, prvi ponovitvi pa sledita že 15. in 17. aprila ob isti uri.

Še vedno Alice – in ne "nekdanja Alice"
Simbolika samega naslova Še vedno Alice je, kot je pojasnila prevajalka in dramaturginja Darja Dominkuš, poudarek, da ljudi, ki zbolijo za demenco in se zato spremenijo, ne začnemo obravnavati kot "neke nekdanje ljudi, ampak da nanje gledamo skozi prizmo tega, kar so nekoč bili, da so vendarle vsi vredne osebe, ki so v življenju nekaj naredile, zgradile neke odnose, imele svoj krog ljudi". V predstavi gre po njenem mnenju tudi za ranljivost in za širše spoznanje, da smo v resnici vsi krhki – ne samo tisti, ki zbolijo, ampak tudi vsi okrog njih, ko jih doletijo take radikalne in nepovratne spremembe.

Nekateri člani ekipe sicer imajo osebno izkušnjo z bližnjim svojcem z demenco, med njimi igralka Polona Juh, ki upodablja glavno junakinjo Alice, Bojan Emeršič, ki igra njenega moža Johna, in kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov.

Polona Juh je povedala, da se je sama skozi tokratno gledališko potovanje največ ukvarjala prav z različnimi stanji, kako na primer preiti od ženske, ki je na začetku popolnoma zdrava in polnokrvna, do njenega spoznanja brezizhodnosti. In "najtežje je prav iskanje teh stanj, kakšna je ta tema, kakšna je ta praznina (...) oziroma prepričljivost doživljaja. S tem sem se ukvarjala in se še ukvarjam", je dodala.

Drama uvede lik, ki ponazarja protagonistkino notranjost
Alter ego Alice igra Maja Sever, ki, kot je dejala, lahko spregovori tudi v trenutkih, ko Alice ne more več govoriti, in svojo vlogo opisala kot zelo nenavadno in zanimivo tudi v smislu, da nima veliko besed, a mora hkrati veliko povedati. Hkrati je ni, a podpira glavno vlogo, kar prinaša svojevrsten igralski izziv.

Po besedah režiserja Matjaža Zupančiča je Še vedno Alice radikalna intimna drama, a umetnost omogoča, da tisto, kar je najbolj intimno, lahko kdaj postane tudi najbolj univerzalno. Pretresljivo po njegovih besedah pa ni samo soočenje z diagnozo, ampak tudi zavedanje, kaj bolnika na tej poti, ki je nepovratna, pravzaprav čaka.

V drami Še vedno Alice poleg že omenjenih igrajo še Domen Novak, Eva Jesenovec, Sabina Kogovšek in Matija Rozman, avtorsko ekipo pa sestavljajo še scenografinja Janja Korun, oblikovalec zvoka in avtor glasbene opreme Vanja Novak, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak in oblikovalec videa Sandi Skok. Strokovni sodelavec predstave je zdravnik David Zupančič, sicer avtor uspešnice Življenje v sivi coni.

Roman Lise Genova je nastal na podlagi spoznanja avtorice, da sama kot znanstvenica ne more veliko narediti za večjo senzibilnost širše družbe do ljudi z demenco, zato se je odločila, da napiše roman. Ta je na začetku izšel v samozaložbi. Ko je postal uspešnica, ga je prevzela ugledna založba Simon & Schuster. V ZDA so doslej prodali skoraj tri milijone izvodov knjige, ki je prevedena v 37 jezikov.

Po romanu Lise Genova, a ne na podlagi že omenjene odrske priredbe, so leta 2014 posneli tudi filmsko uspešnico. Igralka Julianne Moore je za vlogo Alice med drugim prejela oskarja.