A tudi umetnica, ki po dolgi poti fizično zahtevnih performansov ni vajena kar tako odnehati, se je tokrat morala predati.

Pionirka performativne umetnosti je zadnji mesec preživela v Münchnu, kjer je bila v Bavarski državni operi za 11. aprila napovedana premiera opere Sedem smrti Marie Callas. Predstava, ki je neke vrste zmes Marininega hommagea eni največjih opernih pevk na eni in refleksije lastne umetniške poti na drugi strani, je nekaj, kar je umetnica dolgo želela uresničiti.

Marina Abramović je zato do zadnjega upala in si prizadevala projekt vendarle izpeljati, čeprav prek neposrednega prenosa z odra Bavarske državne opere. Še konec marca so v operi na željo umetnice preverjali možnosti, kako izvesti uprizoritev v prazni dvorani. Kot je v nekem intervjuju povedal umetniški direktor Nikolaus Bachler, so med drugim razmišljali o odstranitvi sedežev iz orkestralnega dela, da bi lahko glasbeniki igrali na potrebni varnostni razdalji. Vendar so 1. aprila v izjavi za javnost zapisali, da niso našli dovolj ustrezne rešitve in da bodo premiero morali prestaviti za nedoločen čas, poroča portal Art Daily. "Obetala sem si pomoč angelov," je Marina Abramović zapisala v izjavi za javnost. "Vsak dan bolj. Vendar izvedba ni mogoča."

Umetnica se še danes spomni, kako je prvič slišala operno divo peti. Predvajali so jo na radiu, ko je bila v babičini kuhinji. "Povsem me je prevzelo in po vsem telesu so me spreleteli mravljinci," je dejala. Odtlej jo je glasba Marie Callas ves čas spremljala, o njej je prebirala vse, kar se je dalo prebrati. "Prebrala sem osem biografij, vse, in našla toliko podobnosti, ki jih prepoznam pri sebi. Obe sva strelki, obe sva imeli slabi materi. In tu je še izjemna moč čustev, ko je hkrati ranljiva in močna."

Sedem smrti Marie Callas je zato toliko zgodba o ameriški operni pevki grškega rodu kot Marini Abramović sami. Za ponazoritev čustvenih stanj, ki ju povezujejo, je izbrala sedem arij Marie Callas, začenši z Addio del passato iz Triviate do Casta Diva iz Norme, ki je neke vrste vrhunec predstave. Z režiserjem Nabilom Elderkinom pa sta nato posnela kratke filme, ki pripovedujejo zgodbo, medtem ko pevci pojejo v dvorani.

V filme, ki so jih začeli snemati novembra lani, je vključila igralca Willema Dafoeja. Igralec in umetnica sta se spoznala pred skoraj dvema desetletjema, ko je Dafoe igral za newyorško eksperimentalno gledališko skupino Wooster Group. Spoprijateljila sta se in pozneje sodelovala pri uprizoritvi Življenje in smrt Marine Abramović v režiji Roberta Wilsona.

Operno delo sestavlja sedem kratkih filmov – v šestih igra Dafoe umetničinega ljubimca oziroma morilca in umetnica v vseh umre. "Poznava se že leta in rad sem vključen v njeno delo," pravi Dafoe. "Če želi, da jo ubijem, bom vzel to kot veliko čast."

Profesorica muzikologije na Univerzi Case Western Reserve v Clevelandu Susan McClary je opozorila, da so ženske od samega začetka umirale v operi, vendar šele v 19. stoletju so se gledalci tega zares zavedali in pri tem omeni Carmen, s katero Bizet vpelje na odru umorjeno tragično junakinjo.

Sedem smrti Marie Callas spodbuja torej k razmisleku o vsenavzočnosti umirajoče dive. Vendar Marina Abramović pravi, da si ne želi, da bi jo videli kot nekoga, ki je kritik mizoginije v operi. "Za začetek, nisem feministka," pravi. Ženska smrt na odru je preprosto "bolj dramatična" in "lepša" od moške.

"To je ključna razlika med nama. Jaz se delu nisem mogla odpovedati."
Turbulentno življenje Marie Callas je pisano za opero (tudi za gledališče, pravzaprav: letos jo je v pariškem gledališču Bouffes Parisiens v predstavi Lettres et memoirs (Maria Callas: Pisma in spomini) igrala Monica Bellucci). Življenje, polno vzponov in padcev, afer in slavnega ljubezenskega trikotnika, ki se je začel z ljubimkanjem z Aristotelom Onassisom, ko je bila še poročena z italijanskim poslovnežem Giovannijem Battisto Meneghinijem. Po Onassisovi smrti leta 1975 je Maria Callas živela samotarsko življenje v pariškem stanovanju, kjer je stara 53 let 1977 umrla zaradi zastoja srca. "Ni želela več živeti. Dejansko je umrla zaradi ljubezni," odhod dive interpretira Marina Abramović. "In tudi jaz sem skoraj umrla zaradi ljubezni, zato jo razumem."

Ko jo je pred okoli desetletjem zapustil mož Paolo Canevari, je umetnica prenehala jesti in piti. "Nisem želela več živeti. Dolgo sem bila v zelo slabem stanju," je dejala. Rešilo jo je delo, pravi danes. "Vendar Callas se je odpovedala celo temu. In to je ključna razlika med nama. Jaz se delu nisem mogla odpovedati."

"Ko delam tisto, kar imam rada, se mi ne more nič zgoditi"
Podoben odnos do dela je imela tudi v času zadnjih poskusov, da bi delo postavili na oder (ti so bili zaradi zapovedanih ukrepov veliko bolj oteženi, kot je običajno gledališko delo – omejili so število sodelujočih na vajah, vsi pa so morali biti na razdalji 1,5 metra). Da bi zbolela za covidom, igralke ni skrbelo. "Ko delam tisto, kar imam rada, se mi ne more nič zgoditi."