Šeligovo nagrado za najboljšo izmed predstav, ki jih je v tekmovalni program uvrstil selektor Rok Andres, prejme uprizoritvi Solo v režiji Nine Rajić Kranjac, ki je nastala v koprodukciji Maske Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča.

Po besedah režiserke je posebnost predstave, v kateri so ustvarjalci imeli odprte roke, sodelovanje z gledalci. "Gre za posluh in spoštovanje do gledalcev z naše strani in odzivnost ter neko željo po igranju z njihove strani," pravi in poudarja še eno posebnost predstave oziroma dogodka, to sta pijača in jedača.

Najboljša igralka je Marjuta Slamič za vlogo Bogdane v uprizoritvi jerebika, štrudelj, ples pa še kaj v režiji Jureta Novaka in produkciji SNG Nova Gorica ter Slovenskega mladinskega gledališča. Za najboljšega igralca pa je žirija izbrala Benjamina Krnetića iz zmagovalne uprizoritve Solo.

Posebno nagrado Tedna slovenske drame je žirija dodelila predstavi Under construction v režiji Aljoše Lovrića Krapeža in produkciji Gledališča Glej, in sicer za kreacijo, ki inventivno povezuje različne gledališke jezike.

Festivalske nagrade je podelila žirija v sestavi Diane Koloini, Viktorije Rangelove in Tery Žeželj.

Najboljšo predstavo festivala je izbiralo tudi občinstvo, ki je najvišjo oceno dodelilo uprizoritvi In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek, ki je nastala v režiji Matjaža Bergerja in koprodukciji Anton Podbevšek Teatra ter SNG Nova Gorica.

Katarina Morano je slavila z Usedlinami, besedilom o tem, kaj ostane za nami, ko nas več ni. Družinski člani se po mamini smrti zberejo, da pospravijo stanovanje. Tu so njene reči, pa tudi različni spomini. Gre za majhne drobce, ki se postopoma usedajo na dno naše biti, nas definirajo in konstituirajo kot osebnosti, beremo v utemeljitvi. Besedilo že doživlja gledališko uprizoritev, in sicer v režiji Žige Divjaka in produkciji Mladinskega gledališča ljubljanskega. Katarina Morano pravi, da želi z dramo reflektirati o tem, kako težko se je ustaviti, kako težko je ustaviti kolesje časa, v katerega smo zapadli. "Tega nismo zmožni niti v družini ob smrti mame," povzame.

Nagrado za mladega dramatika je žirija izmed devetih prispelih besedil dodelila Eli Božič za besedilo Interpretacija Sanje. Besedilo govori o spletni vplivnici in je interpretacija sanj o instantnem materialnem uspehu, slavi, denarju ter družbenem pomenu.

Avtorica si želi, da bi tudi njeno besedilo doživelo gledališko premiero. "Je pa forma takšna, da bi zahtevala malo premisleka, kako besedilo postaviti na oder." Ne želi si, da bi se predstava norčevala iz sveta vlogarjev, saj to ni njen namen, temveč gre zgolj za prikaz tega, v kakšnem svetu živimo.

Dobitnici Grumove nagrade in nagrade za mladega dramatika je izbrala strokovna žirija v sestavi Vesne Jevnikar, Jakoba Ribiča in Tomaža Toporišiča, ki je izbirala med 29 novimi slovenskimi dramskimi besedili.

Direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak je vesel odziva občinstva na festival. Predstave so bile dobre obiskane, pravi, odzivi pa zelo dobri. Zadovoljen je tudi, da so festival lahko praktično v celoti izpeljali, odpadla je le uvodna predstava. "To je v teh časih, ko vendarle še pustoši covid-19, odlično."

Pravi, da smo bili v skoraj dveh tednih priča izrednim predstavam in dogodkom. "V Tednu slovenske drame vsako leto v mestu vlada posebno vzdušje," pa je dodal tudi kranjski podžupan Janez Černe, ki se že veseli naslednjega festivala. Novak pa se nadeja, da bo ta potekal v mirnejšem in stabilnejšem svetu.

Še pred sklepom letošnjega, 52. Tedna slovenske drame sta bili sicer včeraj podeljeni tudi bienalni nagradi za kritiško in teatrološko delo, ki ju podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Nagrada Vladimirja Kralja za življenjsko delo je pripadla dramaturginji, prevajalki, urednici in teatrologinji Alji Predan, priznanje za dosežke v zadnjih dveh letih pa literarni in gledališki kritičarki ter publicistki Petri Vidali.

Strokovna komisija v sestavi Diane Koloini, Maše Radi Buh, Barbare Skubic in Roka Vevarja je zapisala, da je Predanova "v polju, ki je bilo ob njenem vstopu pred štirimi desetletji izrazito maskulinizirano in kjer so še danes vidne neenakosti, s svojo profesionalnostjo, ambicioznostjo, preudarnostjo, načelnostjo in avtonomnostjo, a tudi odprtostjo in zaupanjem, tlakovala pot mnogim dramaturginjam in teatrologinjam kasnejših generacij ter je nenadomestljiva soustvarjalka slovenske gledališke krajine".