"Ponosni smo na svoje dosežke in bogato tradicijo. Zavedamo se, da je ljubiteljskih gledališč precej, zato je vpis še toliko bolj zgovoren, saj dokazuje, da so Šentjakobčani pustili nezamenljiv pečat v finem tkanju slovenske kulturne krajine. Za vse člane in sodelavce gledališča je to veliko priznanje in hkrati obveza za še bolj predano udejstvovanje v trenutno ne najbolj prijaznih časih," je povedal direktor gledališča Milan Golob.

Šentjakobsko gledališče so prostovoljci, člani Gospodarskega naprednega društva, ustanovili 12. decembra 1920. Najprej so imeli dvorano na Florijanovi ulici v Ljubljani in tam v letu 1921 izvedli krstno uprizoritev drame Pelikan švedskega avtorja Johana Augusta Strindberga. Gledališče bo tako v sezoni 2020/2021 praznovalo 100. obletnico, ki jo bodo proslavili tudi s sodobno postavitvijo predstave Pelikan v režiji Mareta Bulca.

V letu 1932 se je Šentjakobsko gledališče preselilo v Mestni dom, stavbo, kjer domuje še danes. Oder in dvorano, ki si ju deli z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, letos prenavljajo. "Med samo obnovo se je izkazalo, da gre za zahteven projekt. Gradbeniki so se srečevali s številnimi težavami, saj stavba datira v leto 1899, vendar gre projekt za dva milijona evrov, kar predstavlja letošnjo največjo naložbo Mestne občine Ljubljana v kulturo, počasi proti koncu. Trenutno obdobje, v katerem obisk gledališč ni mogoč, je sicer idealen za prenovo. Vsi pa se že veselimo dne, ko bomo spet stopili na oder," je sporočil Golob.

Polprofesionalno Šentjakobsko gledališče je bilo v 100 letih delovanja odskočna deska za marsikatero znano igralsko ime, na primer Staneta Severja, Natašo Barbaro Gračner in Jurija Zrneca, predstave z amaterskimi igralci pa so in jih še vedno ustvarjajo priznani režiserji, kot so Primož Ekart, Gašper Tič in Diego De Brea.

V uradni register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je sicer trenutno vpisanih 86 enot. Sem spadajo prakse, znanja in veščine ter z njimi povezana orodja, predmeti, izdelki in kulturni prostori. Med drugim v registru najdemo prekmurščino, vzrejo čebeljih matic kranjske čebele, pripravo idrijskih žlikrofov in klekljanje idrijske čipke.