Veronika Drolc je letos med drugim prepričala v predstavi Hlapci.pdf. Foto: Sandra Požun
Veronika Drolc je letos med drugim prepričala v predstavi Hlapci.pdf. Foto: Sandra Požun
Veronika Drolc v Dnevu umorov v zgodbi o Hamletu
Drolčeva je Severjevo nagrado prejela za dve vlogi. Foto: Mini teater
Maruša Geymayer Oblak v Kraljici Margot
Maruša Geymayer Oblak je prepričljiva Katarina Medičejska. Foto: Slovensko mladinsko gledališče
Nagrajenka med študentkami AGRFT-ja
Eva Kraš je sodelovala tudi v Kraljici Margot. Foto: Slovensko mladinsko gledališče

Slednjega je žirija, ki ji je predsedovala dramaturginja Mojca Kreft, nagradila za 60-letno nepretrgano delo na odrih Ptujskega in Dravskega polja, Prlekije in Haloz. Veronika Drolc je Severjevo nagrado dobila za vlogo Matere v drami Hlapci.pdf Ivana Cankarja in Gertrudo v Dnevu umorov v zgodbi o Hamletu. Maruša Geymayer Oblak je prepričala kot Katarina Medičejska v Kraljici Margot. Eva Kraš in Rok Matek sta nagrado prejela kot najboljša slušatelja dramske igre na AGRTF-ju.

S čim je prepričala Veronika Drolc?
Veronika Drolc je predstavi, za kateri je bila nagrajena, ustvarila v dveh različnih gledališčih. Drama Hlapci.pdf Ivana Cankarja je nastala v produkciji SNG-ja Drama Maribor, režiral pa jo je Samo Strelec. Dan umorov v zgodbi o Hamletu Bernarda Marie - Koltesa pa so pod režijskim vodstvom Ivice Buljana postavili v koprodukciji Mini teatra, gledališča Glej, ustanove Novo kazalište Zagreb in ARL-ja Dubrovnik.

Žirija je poudarila, da je Drolčeva po Fedri v ljubljanski Drami in predstavi Schneewittchen after party v Mini teatru ustvarila vrhunski igralski stvaritvi, v katerih je pokazala subtilno igralsko moč in izrisala poglobljeno igralsko študijo. Mati in Gertruda v njeni izvedbi zaživita z vso polnostjo dramske verjetnosti. "S svojim rahlo poetičnim, a tudi rezkim tonom vselej izzvenita v pretresljivo in krhko izpoved žene in matere. Z molki in besedami, z glasom in tišino, s predirljivimi kriki v različnih prostorih odrskih vzdušij, z gibom in telesom, mimom in gesto, ustvarja igralka predirljive slike nekega bivanja in nehanja. Njena podoba je v ekspresionističnem izgorevanju smrti vpletena v igro videzov in dvomov; v igro o obredni celici smrti pa je vnesla presunljivost (Gertruda) in osupljivo preizpraševanje o moralnih vrednotah, ko njena popolna zbranost odseva v belini matere (Jermanova mati) ter simbolizira čistost razmišljanja in neomadeževanost vesti, ko se v sklepnih predsmrtnih trenutkih ovita v črnino poslavlja od cankarjanske matere," je v obrazložitvi zapisala žirija.

Igralski presežek Maruše Geymayer Oblak
Maruša Geymayer Oblak pa je prepričala v Kraljici Margot, ki jo je po priredbi dela Alexandra Dumasa (opravil jo je Srečko Fišer) režiral Diego de Brea. Žirija je njeno Katarino Medičejsko označila kot visokostno in zadržano v besedah in dejanjih, a silovito v notranjih spopadih. Maruša Geymayer Oblak je v odstiranju Katarinine duše natančna, njena razbolelost, ljubezen in ničevost, gnus in vznesenost so stanja sveta, ki pomenijo Marušin predirljiv igralski presežek širših pomenskih razsežnosti. Šele na koncu se Katarina izkaže kot pošasten in tragičen lik, ki ga določajo usodnost in dekadentnost njenih dejanj.

Igralska korenina
Med koreninami slovenskega amaterskega gledališča je eden od najbolj trpežnih Lojze Matjašič. 77-letni igralec je član prosvetnega društva Ruda Sever, Gorišnica. Ukvarjal se je z različnimi poklici, vedno pa ga je spremljala ljubezen do gledališča. Kot polpoklicni in nato poklicni igralec je bil zaposlen v Gledališču Ptuj vse do njegove ukinitve leta 1958. V njem je odigral 59 vlog, pozneje pa je vodil amatersko gledališče, v katerem je ustvaril in režiral še najmanj 40 vlog. Prvič je na oder stopil v rojstni Gorišnici, ko je deloval pri KD-ju Svoboda Ruda Sever, ki mu je zvest še danes. Linhartova igra Matiček se ženi mu je prinesla prvo mesto na republiškem tekmovanju ljubiteljskih skupin, nedavno pa je za dolgoletno delo v ljubiteljski kulturi prejel Linhartovo nagrado.

Obetavna mlada igralca, ki jima študioznost ni tuja
Daleč pa imata do njegove izkušenosti nagrajenca med gojenci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Eva Kraš in Rok Matek sta igralsko nadarjenost dokazala s študioznostjo, subtilno interpretacijo, veliko mikavne domišljije, zgledno vztrajnostjo in ustvarjalno trmo. Nagrajenca se gibljeta v odrskem prostoru z natančnostjo vedenja o tem, kaj igrata, talentirano ustvarjata soigro in težita po interpretativni, govorni in igralski perfekciji, je v obrazložitvi zapisala žirija.

Eva Kraš se je še posebej odlikovala s Filaminto v Molierovih Učenih ženskah v V. semestru in Lady Macbeth v Shakespearjevem Macbethu semester pozneje. Še posebej opazna je bila njena Lady, saj se je morala Kraševa vživeti v psihološka stanja, ki so navadno tuja tako mlademu človeku. Rok Matek je odigral Krizalda v Molierovih Učenih ženskah v V. semestru, v VI. pa se je spopadel z izzivom, ki so mu ga ponudile tri Shakespearjeve predstave: tako je bil Luccencio v Ukročeni trmoglavki, Polonij v Hamletu in Romeo v Romeu in Juliji.

Namen podeljevalcev nagrad
Žiranti igralci Jožica Avbelj, Alenka Bole Vrabec in Janez Starina ter dramaturg Alen Jelen so ob predsednici žirije presojali med 18 predstavami, ki so prispele na razpis. Z njim Sklad Staneta Severja na pobudo Zdravka Krvine že 35 let podeljuje nagrade, s katerimi obujajo spomin na igralca Staneta Severja, ki je umrl 18. 12. 1970, poleg tega pa igralce spodbudijo k še bolj zavzetemu ustvarjanju. Lani so z njimi nagradili Tjašo Železnik, Iztoka Mlakarja, Mateja Puca in Jožeta Robido.