Ljubljanska Drama je gostila Slovaško narodno gledališče iz Bratislave z uprizoritvijo Brechtove Malomeščanske svatbe v režiji režiserja Diega de Bree; slovenski režiser je zasnoval tudi scenografijo predstave. To bo prvo prvo gostovanje predstave zunaj domačega gledališča.

Predstava, ki je v Bratislavi doživela premiero pred slabim mesecem dni, je bila prva uprizoritev tega kultnega Brechtovega dramskega dela na osrednjem slovaškem gledališkem odru. Vzbudila je izjemno pozornost Slovakov, so sporočili iz ljubljanske Drame.

Uprizoritev poleg dovršenega režijskega pristopa Diega de Bree odlikujejo, tako pišejo v ljubljanski Drami, tudi odlične igralske stvaritve članov ansambla bratislavskega gledališča: Dušana Jamricha, Anne Javorkove, Petre Vajdove, Richarda Stanke, Milana Ondrika, Gabriele Dzurikove, Ivana Vojteka in Petra Brajerčika ter gostje Judite Bardos. Dramaturginja uprizoritve je Miriam Kičinova, pod kostumografijo se podpisuje Martin Kotuček, glasbo pa je napisal skladatelj Vladislav Šarišsky.

Razpadajoče pohištvo ... in morale
V Malomeščanski svatbi se je mladi Brecht leta 1919 lotil malomeščanstva in razkril njegovo lažno moralo, sprenevedanje, hinavščino, lažno iskrenost, prešuštvovanje, ljubosumje, sovraštvo in podobne negativne pojave. V enodejanki je vse to prikazano prek absurdnih situacij, z duhovitimi, s cinizmom in ironijo nabitimi dialogi med svati ter s pohištvom, ki se seseda dobesedno pod njihovimi zadnjicami. Sama družba je zaobjeta v devetih osebah, ki pokrivajo tako različne generacijske plasti kot tudi razpon na družbeni lestvici. Nastopajoče osebe navede po funkcijah, ki jih nosijo znotraj besedila oziroma znotraj družinsko-družbene pripadnosti.
Predstava, kot so zapisali v ljubljanski Drami, ponuja groteskno karikaturo, izkrivljeno ogledalo navidezne popolnosti, lažne morale, sentimentalnosti, duhovne izpraznjenosti in izprijenosti malomeščanskega razreda, ki je izgubil stik z vsemi temeljnimi načeli človeškosti.

V Sloveniji bolj domač kot na Slovaškem
Malomeščanska svatba je na slovenskih odrih doživela že vrsto uprizoritev. Med drugim so jo uprizorili ljubljanska in mariborska Drama ter kranjsko in tržaško gledališče.

Brecht velja za enega najizvirnejših ustvarjalcev svetovnega gledališča, njegova literarna zapuščina pa zajema skoraj nepregledno množico pesmi, dram, esejev, polemičnih spisov, študij gledališke teorije in prakse, zapiskov o gledališču, liriki, epiki, filmu, fašizmu, kritiki, realizmu in formalizmu, diktaturi in miru do snovanja epskega gledališča, ki se odmika iluzionistični prevari malomeščanskega vzgojnega gledališča.