Predstava, ki jo v ljubljanski Drami 'dolgujejo' še iz prejšnje sezone, je v režiji Tomija Janežiča doživela nekakšno dvojno premiero. Predstava je namreč zastavljena tako, da jo spremlja 180 gledalcev naenkrat, in sicer s tribun na samem odru. Zato bodo morali predstavo odigrati dvakrat.

36-letni režiser, ki se trenutno ukvarja z dekonstruiranjem gledališkega medija, je želel oblikovati duh igralske družine iz časa Moliera. Sam vidi igro kot prepletanje različnih svetov umetnikov v njihovem boju za obstanek in želji, da bi ugodili. Janežič tako želi, da bi bila uprizoritev komunikativna, da bi nasmejala in obenem zapustila tudi grenke sledi.

V Drami opisujejo igro kot nevaren preplet niti, ki jih zaznamujejo Molière, kralj, Tartuffe, ženske, tajna loža in Cerkev. Komedija Tartuffe je bila kar pet let prepovedana, kar pa ni zgolj najznamenitejši primer cenzure v zgodovini gledališča, ampak tudi dogodek, v katerem se je eksemplarično zaostrilo razmerje med umetnostjo in oblastjo, med razkošjem svobodnega duha in dogmo.

V Molierov čas so se vživeli
V predstavi nastopajo Janez Škof kot dramatik in igralec Moliere in Bojan Emeršič kot francoski kralj, igralsko zasedbo pa sestavljajo še Nataša Barbara Gračner, Maša Derganc, Alja Kapun (gostja), Ivo Ban, Saša Tabaković, Rok Vihar, Matija Rozman in Jurij Zrnec.

Pod prevod igre se je pred četrt stoletja podpisal Milan Jesih, ki ga je za tokratno predstavitev še "malo pogledal" in vnesel nekaj nebistvenih, a nujnih popravkov. Sam je pri vzporejanju Moliera in Bulgakova spoznal, da gre za izrazito gledališka človeka z bogatim darom za literaturo in jezik, za "teatermaherja", ki se k besedilu "spustita" z gledališke strani. Jesih je svoj razmislek utemeljil tudi na izrazito veščih dramatizacijah Bulgakova, kot sta Don Kihot in Mrtve duše.

Gledališče stopi spet v prvi plan
Kostumografija je delo Lea Kulaša, ki si jo je zamislil, karseda "gledališko", tako kostumi niso stilizirani. Da bi gledališče spet zaživelo v prvem planu, pa so poskrbeli tudi lasuljarji, maskerji in preostali sodelavci. Režiser Janežič je zaslužen še za oblikovanje prostora in luči, Tomaž Grom je poskrbel za avtorsko in izposojeno glasbeno opremo, videoprojekcije je oblikoval Gregor Božič, koreografinja je Tanja Skok, asistentka režije je bila Špela Trošt.

Premierno je bila Zarota svetohlincev, Moliere uprizorjena leta 1936 v Moskovskem umetniškem gledališču, a je imela zaradi ostrih napadov kritike le sedem ponovitev.

M. K.