Pri produkciji sodelujeta gledališči Royal Bath in Royal & Derngate, kjer bo tudi premiera te solo predstave maja in junija. Poleti pa bo predstava gostovala po Veliki Britaniji, piše britanski The Guardian.

Fiennesovo odrsko produkcijo bo oblikovala Hildegard Bechtler, za luči bo poskrbel Tim Lutkin, za zvok pa Christopher Shutt. Kvartete je leta 2019, prvič skozi ples, predstavila ameriška koreografinja Pam Tanowitz.

Eliotovi Štirje kvarteti, z angleškimi naslovi Burnt Norton, East Coker, The Dry Salvages in Little Gidding, so hkrati izšli leta 1943. Prvo od štirih pesmi so navdihnili verzi iz njegove drame Umor v katedrali iz leta 1935. Navdih za kvartete naj bi našel v ljubezenskem odnosu z Emily Hale, piše The Guardian.

Njuna pisma ima v lasti univerza Princeton
Hale in Eliot sta bila vseživljenjska prijatelja, ki sta si dopisovala približno 25 let, začenši v letu 1930. Spoznala sta se že leta 1912 v Cambridgeu v ameriški zvezni državi Massachusetts, vendar je njuno prijateljstvo znova zaživelo leta 1927. Eliot je takrat že živel v Angliji, Hale pa je poučevala dramo na ameriških univerzah.

Leta 1956 je knjižnici univerze Princeton Emily Hale podarila njuna pisma, a s sporazumom, da jih ne bodo odprli za javnost prej kot 50 let po ali njeni ali njegovi smrti, odvisno kateri od njiju se bo pač poslovil pozneje. On je umrl leta 1965, ona pa štiri leta pozneje. Nekateri Eliotovi biografi trdijo, da je Eliot ukazal, da naj se njena pisma, naslovljena nanj, zažgejo.

Sorodna novica Nobelovec, ki je spremenil pesniško pokrajino svojega časa

Ukvarjal se je z versko-filozofskimi dilemami
Leta 1888 v St. Louisu v Misuriju rojeni T. S. Eliot se je že zgodaj v življenju začel posvečati poeziji in velja za vodilnega pesnika svojega časa. V svojih pesmih se je ukvarjal z versko-filozofskimi dilemami na temo časa, večnosti in smisla človekovega bivanja.

Leta 1948 je prejel Nobelovo nagrado za književnost "za izjemen, pionirski prispevek" k poeziji svojega časa. Ukvarjal se je tudi z literarno teorijo in kritiko ter pisal poetične drame.

Nazadnje je igral arheologa
Ralph Fiennes (1962) deluje kot igralec na velikih platnih, odrih in kot filmski ter gledališki režiser. Svoj režijski filmski prvenec je leta 2011 posnel po Shakespearovem delu Koriolan, v filmu pa tudi sam upodobil glavnega junaka. Nazadnje je igral arheologa v filmu The Dig o odkritju izjemnih zgodovinskih artefaktov v britanskem Suffolku v 30. letih prejšnjega stoletja, na gledališkem odru pa je nazadnje stal lani v predstavi Beat the Devil, v kateri je igral dramatika Davida Harea. Bil je tudi nominiran za oskarja, in sicer za vlogo v celovečercu Schindlerjev seznam.