Predstava je bila premierno uprizorjena konec septembra v Londonderryju na Severnem Irskem (gre prav za tisto predstavo, kjer je bila ekipa zaradi nesporazuma s kostumom na letališču v Belfastu aretirana zaradi ogrožanja varnosti), zatem pa še v Sarajevu in Mostarju.

V devetih prizorih gledalec dobi vpogled v zgodovinsko dogajanje v Palestini, na Severnem Irskem, v Čilu, Vietnamu, Kambodži, Auschwitzu, Bosni in Hercegovini, Ruandi in na Bližnjem vzhodu. V njej nastopajo Cornelius Macarthy (v vlogi filozofa Bertranda Russlla), Željko Hrs, Damjana Černe, Matt Faris, Saša Handžić, Dermott Hickson, Mona Muratović, Patrick J. O'Reilly, Shane O'Reilly, Christopher Simpson, Thomas Steyaert ter glasbenika Neil Martin in Rod McVey.

Igra je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), Prime Cut Productions iz Belfasta in East West Centra iz Sarajeva.

"Sreča je, da se soočimo s tem, da je svet grozen, grozen, grozen"
Predstava je dobila naslov po delu britanskega filozofa Bertranda Russlla, po besedah Pašovića pa se navezuje na filozofovo delo in misel, da je skrivnost sreče v tem, da se "soočimo z dejstvom, da je svet grozen, grozen, grozen". Russell je v avtobiografiji zapisal še: "Tri strasti, preproste, a neustavljivo silne, so usmerjale moje življenje: hrepenenje po ljubezni, iskanje znanja in neznosno sočutje do človeškega trpljenja." In prav njim - zlasti temu, da je imel oči odprte za krivice in vse hudo - je pripisal svojo srečo.

"Če filozof, nobelovec in mirovnik, kot je Russell, eno besedo uporabi trikrat, je to zelo pomenljivo," je dejal režiser in pojasnil, da so se zato začeli ukvarjati z vprašanjem, kaj v tem svetu pomeni sreča.

Po njegovih besedah je bila postavitev predstave, s katero se je ukvarjal kar nekaj let, zelo težavna, saj govori o smrti desetih milijonov ljudi.

"To ni Macbeth, to so resnični ljudje"
"Sam proces je bil izjemno naporen, tako mentalno kot fizično. Vedno znova, po vsaki etapi, smo verjeli, da smo iztočili vse solze za vse te ljudi, a se je vedno znova izkazalo, da jih nismo," je dejal igralec Željko Hrs. Če parafrazira pesem Otona Župančiča Veš, poet, svoj dolg, lahko reče, da so vsi, ki so sodelovali pri tem projektu, svoj dolg poravnali dostojno in pogumno.

"Tu govorimo o resničnih ljudeh - to ni Macbeth, to so ljudje, ki so to dejansko počeli. To je težko ustvariti enkrat, kaj šele igrati znova in znova," je še dejal Pašović. Dodal je, da verjamejo, da morajo skozi to, da bi lahko občinstvo informirali o tej izkušnji. "Bertrand Russell in njegova misel nam je preprečila, da bi 'počili', če tako rečem," je poudaril.

Po Ljubljani še v Belfast
Predstava bo v prestolnici v Tovarniški hali Gorenje (med stavbo Leka in stadionom Žak) na sporedu še v soboto, nato pa se seli v Belfast. Na ljubljanskih uprizoritvah bosta nastopila tudi Operni zbor SNG Opera in balet Ljubljana pod vodstvom Željke Ulčnik Remic in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Tomaža Pirnata. Skupaj je tako v predstavi kar okoli sto nastopajočih.