Predstavo je režiral Jan Krmelj, ki pravi, da se v njej spopadata birokratsko pojmovanje človeškega življenja in pretresljiva zgodba resničnega človeka.

Predstava je nastala po resnični zgodbi Iranca Navida Fadaeeja Nazerja, v Mariboru pa jo uprizarjajo (premieri bosta danes in jutri) v sklopu evropskega projekta na temo migracij.

"Uprizoritev deluje kot neke vrste diptih, ki sooča skrajne kontradiktornosti. Na eni strani birokratsko pojmovanje človeškega življenja in težav migracij ter na drugi zgodbo resničnega človeka, ki je strašna in zares spregovori o jedru problema, ki se ga v prvem delu politiki dotikajo kot zgolj problema besed in statistik," pravi o predstavi Krmelj.

Prvi del predstave postavlja v ospredje političarko, ki se ji zgodi "jezikovni spodrsljaj" na temo reševanja migrantske problematike. Zato organizirajo priložnostno proslavo, ki naj bi izpričala njeno pripadnost humanih idejam in vrednotam evropske begunske politike. V drugem delu se odvije pretresljiva pripoved prebežnika Navida Fadaeeja Nazerja o njegovi poti iz Irana do Slovenije, v katero je bil prisiljen zaradi sodelovanja na protivladnih protestih v svoji državi.
Predstava obstaja v napetosti med tema dvema popolnoma različnima svetovoma, pravi režiser. "Na eni strani skoraj nečloveški vidik lotevanja migrantske problematike se skuša v drugem delu premakniti na raven individualne zgodbe, ki stoji tam, da osvetli še milijone podobnih zgodb."

"To je zgodba ljudi brez pravic, brez glasu, zato je prav, da jim vsaj mi damo glas," je dodala igralka Ksenija Mišič. V uprizoritvi nastopa skupaj z Mašo Žilavec, Vojkom Belšakom, Matevžem Biberjem in Petjo Labovićem.

Biber upa, da bo predstava spodbudila ljudi, da začnejo razmišljati s svojo glavo, namesto da nasedajo manipulacijam politikov in nekaterih medijev. "Navidova zgodba ni mit. Je resnica ... Čas je, da gremo naprej. Dovolj je teme," je dejal.

Uprizoritev je nastala v okviru mednarodnega projekta Port of Dreamers (Pristanišče sanjačev), ki je pod okriljem Ustvarjalna Evropa potekal med letoma 2018 in 2020 v Mariboru, Novem Sadu in Dubrovniku. Namenjen je ozaveščanju ljudi o problematiki migracij in pomoči pri integraciji beguncev ter priseljencev v nova kulturna okolja.

Pred začetkom študija uprizoritve so v SNG-ju Maribor pod vodstvom Mojce Marič in Benjamina Virca spomladi lani potekale izobraževalne in pogovorno-terapevtske delavnice, na katerih so sodelovali prebežniki iz različnih nacionalnih in kulturnih okolij, ki zdaj živijo v Mariboru. Nastalo etnografsko-dokumentarno gradivo je bilo temelj za nastanek besedila mariborske uprizoritve, ki ga je spisal hrvaški dramatik Ivor Martinić.

Zanimala ga je osebna pripoved iranskega političnega begunca Navida Fadaeeja Nazerja. Ta je danes povedal, da je zaradi lastne varnosti dolgo razmišljal, na koncu pa se je vendarle odločil za sodelovanje, ker želi, da javnost sliši dejanske vzroke migracij. "Nekateri ljudje dejansko ne morejo živeti v svoji domovini. Človek ne zapusti svoje domovine, svoje družine, svojih prijateljev kar tako, brez razloga, ampak je dejansko prisiljen v to. Predstava ni le o mojem življenju, ampak o življenju na milijone prebežnikov," je dejal.

Proslava bi morala biti po prvotnih načrtih premierno uprizorjena na Dubrovniškem poletnem festivalu, a je te načrte prekrižal novi koronavirus.