V soboto bo na istem prizorišču sledil prikaz Krajnčanovega soloperformansa Razstava sedanjosti: Zlitje s samim seboj.

Režiser in koreograf Krajnčan je projekt Inter-view, ki bo nocoj dočakal slovensko premiero, zasnoval z mislijo na to, da skuša izpraševalec med intervjujem iz sogovornika izvleči čim čistejši notranji pogled. Soavtorji in izvajalci predstave so Olga Zitluhina, Gregor Luštek, Valery Olehno, Glory Shpis in Ian Hotko.

"Čas razpira v nazaj"

V predstavi plesalci štirih generacij (s pomočjo režiserja) izvajajo performativni intervju, so zapisali. Vsak od njih doživlja svoj delček "časa", a vsi živijo v sedanjosti tukaj, zdaj, v tem trenutku.

"Slikajo in ustvarjajo gibljivo (med)potovanje izkušenj, spominov, sanj in strahov. Zdi se, kot da se zaradi drobcev iz njihovega življenja prostor gosti, čas pa razpira v nazaj ... In medtem ko razgrinjajo svojo preteklost, sledi obrat: Inter-view razvija novo osebnost, z več identitetami, in ko ta nazadnje opazi gledalca, se mu zazre globoko v oči, srce, kosti in vpraša: Kdo si ti, prijatelj moj?"

Asistentka režije in dramaturgije je bila Nina Kuclar Stikovič, soavtorja besedila sta Krajnčan in Andreja Kopač, ki se podpisuje tudi pod dramaturgijo, luči pa je oblikoval Borut Bučinel. Predstava je bila 20. junija že premierno uprizorjena v Rigi.

V soboto pa bo v Cukrarni na sporedu še prikaz Krajnčanovega soloperformansa Zlitje s samim seboj, ki bo po lanski premieri v Mestnem muzeju tokrat v novem prostoru dobil drugačne odtenke. Še vedno v navezavi z izhodiščno idejo: "Kako izraziti idejo niča prek petja, plesa, govora, performansa in s prepletom vsega skupaj?"

Umetnik je ob projektu zapisal: "Od kod pride ideja, ton, gib, beseda, misel? Beseda, ki najbolj opisuje izvor stvaritve/ustvarjanja, je Nič: Vse, kar poskušam, je izraziti lastno vizijo celostne umetnine skozi enega samega človeka – in ideji dati gib in glas."

Rad bi šel tja, kjer še nikoli ni bil.

"To, kdo sem in kar sem, me ne definira. To, kar sem, ni to, kar hočem postati. Rad bi šel tja, kjer še nikoli nisem bil. Sprašujem se, ali me bo Nič kadarkoli našel. Nič ni, kar bi mogel vedeti ali narediti, ker Nič je edina stvar, o kateri me ni strah govoriti. Nič ne more iti narobe razen Nič," še piše Krajnčan.

Luč, fotografijo, video in zvok v performansu je ustvaril Bučinel, oblikovanje zvoka podpisuje Niko Komac, kostume Uroš Belantič, urejanje in priredbo besedil Andreja Kopač, mentor za glasbo pa je bil Lojze Krajnčan.