Na Mali sceni MGL-a se je odvila prva slovenska uprizoritev drame Simona Stephansa Harper Regan. Predstava, ki jo je režiral dramski igralec Boris Ostan, je zgodba o tridnevnem potovanju glavne junakinje od doma k bolnemu očetu in nato nazaj domov. Po besedah dramaturginje Eve Mahkovic njena pot ni premočrtna, ampak gre za zaokroženo ciklično strukturo, v kateri okostje tvorijo trije ženski liki, ob Harper še njena hči in mati. Predstava je tudi prikaz sodobne britanske realnosti.
Kot pravi Boris Ostan, ki se je z režijo spoprijel drugič, je zasedba drugačna, kot je za to predstavo običajno. V tokratni uprizoritvi namreč igralci prevzamejo po več vlog, kar je kot možnost sugeriral že sam avtor. Ljudje, ki jih Harper srečuje na svoji poti, imajo neko skupno črto, obrazi se ji ponavljajo.

Med željo, potlačenim in izživetim
Režiser vidi v igri ukvarjanje s človeško seksualnostjo in s tem, kako je ta razpeta med gon in željo, med tem, kaj v sebi potlačimo, in kaj si priznamo, kaj v svojem seksualnem življenju živimo. Njegova velika vrednost je predvsem v tem, da se te teme ne loteva na izrazito deklarativen način, ampak zgodbo plete zelo nežno in nikjer kar "na pladnju ne prinese" te za zgodbo zelo boleče tematike v prvi plan.
Harper Regan je običajna ženska pri štiridesetih, ki se utaplja v vsakodnevnih obveznostih v službi in doma. Obdajajo jo brezposelni mož Seth, odraščajoča hči Sarah in odtujeni straši, s katerimi ima zapletene odnose. Nekega dne v službi zaprosi za dva dneva dopusta, ker želi obiskati umirajočega očeta v drugem kraju, a jo nadrejeni osorno zavrne. V njej se nekaj prelomi in ne da bi komur koli kaj omenila, se kljub tveganju odpravi na pot. Vendar to je več kot le pot k očetu, h kateremu pride prepozno, saj je tudi pot k sami sebi in njenim najbližjim. Nenavadna srečanja z osamljenimi moškimi, ki nosijo vsak svojo stisko, soočenje z očetovo smrtjo in ponovno snidenje z materjo Alison, s katero več let ni govorila, v njej sprožijo burne čustvene odzive.
V predstavi sodelujejo ...
V predstavi nastopajo Jette Ostan Vejrup kot Harper Regan, poleg nje pa še Milan Štefe, Nika Rozman, Marijana Jaklič Klanšek, Vito Weis in Lostos Vincenc Šparovec. Dramo je prevedla Alja Predan, kostumografka je Belinda Radulović, scenografka Petra Veber, oblikovalec svetlobe Pascal Merat, avtor glasbe pa Branko Rožman.