Sorodna novica V Baltskem morju naleteli na nacistični šifrirni stroj Enigma

Leta 1912 v Londonu rojeni Alan Mathison Turing je poleg matematike študiral tudi kriptologijo. Pri le 24 letih je definiral princip enega najpomembnejših izumov v človeški zgodovini, ki se je prijelo poimenovanje Turingov stroj.

Pot do univerzalnega računalnika
"Omenjeni stroj lahko z dovolj pomnilnika (traku, na katerem so zapisani ukazi) rešuje tudi zapletene matematične enačbe. S tem je naredil prvi korak k tako imenovanemu univerzalnemu računalniku oziroma napravi, ki ima eno in isto strojno opremo, program pa ji določa namembnost, namesto namenskega stroja, kjer strojni del določa, kaj naprava lahko počne oziroma izračuna," so zapisali v gledališču.

Turing se je pri 26 letih posvečal kriptoanalizi, ki je vodila v gradnjo stroja za razvozlavanje nemških sporočil, ki so ga preprosto poimenovali Turingova bomba. Pozneje je razvil tudi metodo razbitja šifer nemške mornarice, ki je uporabljala drugačno šifrirno napravo kot nemška vojska, ter izdelal prenosno napravo za varno (šifrirano) glasovno sporazumevanje s kodnim imenom Delilah.

Samomor z zastrupljenim jabolkom
Leta 1950 je Turing predstavil "oreh", ki ga ni strl še noben računalnik, saj si je že tedaj postavil vprašanje, ali lahko stroj misli. Po tem je danes tudi najbolj znan. Štiri leta pozneje je storil samomor. Ko so našli njegovo truplo, so ugotovili, da se je zastrupil s cianidom, ob njem pa je ležalo napol obgrizeno jabolko. Čeprav jabolka niso analizirali, da bi ugotovili, ali je bil v njem strup, po zapisu Mini teatra poetično velja, da naj bi ga Turing sam zastrupil po vzoru enega svojih najljubših filmov, Disneyjeve Sneguljčice in sedmih palčkov.

Turing je namreč dve leti pred smrtjo priznal, da je imel spolno razmerje z 19-letnim moškim in bil posledično obsojen na kemično kastracijo, onemogočeno pa mu je bilo tudi delo v komunikacijskem štabu britanske vlade. Šele leta 2009 se je takratni britanski premier Gordon Brown javno opravičil zaradi "groznega" ravnanja s Turingom po drugi svetovni vojni, posmrtno pa ga je kraljica Elizabeta II. pomilostila štiri leta pozneje.

"Nova drama Turingov stroj, ki na prvovrsten način povzema zgodbo o Turingu in o tem, kako je v drugi svetovni vojni dešifriral nemški kodirni sistem Enigma in kako sta njegova homoseksualnost in obsodba družbe takrat uničili njegovo življenje," so še zapisali v Mini teatru.

Drama Benoita Solèsa je nastala po motivih drame Hugha Whitemora Breaking the Code in romana Alan Turing – The Enigma Andrewa Hodgesa, v slovenščino jo je prevedel Ignac Fock.

V uprizoritvi Turingov stroj igrajo Nejc Cijan Garlatti, Timon Šturbej in Nika Korenjak. Scenografijo, oblikovanje luči in video podpisujejo Sonda 13 in Toni Soprano Meneglejte, kostume Alan Hranitelj, skladatelj glasbe v predstavi je Andrej Makor.

Premierna uprizoritev predstave Turingov stroj v Mini teatru bo drevi ob 20. uri, ponovitve sledijo 3. in 5. septembra ter 3. oktobra.