To so besede kriptologa med drugo svetovno vojno in enega izmed največjih imen računalniškega napredka Alana Turinga, ki jih je zapisal v enem izmed treh do zdaj neobjavljenih pisem. Njihov prejemnik je bil lani umrli literarni znanstvenik Nick Furbank, ki je bil tudi izvršitelj njegove zapuščine. Turingov nečak, sir Dermot Turing, sicer odvetnik, je odlomke pisem vključil v svojo knjigo, naslovljeno Prof: Alan Turing Decoded, ki pride na prodajne police 15. septembra.

Zaporna kazen ali kemična kastracija
Alan Turing je leta 1952 priznal, da je imel spolno razmerje z 19-letnim moškim in bil posledično obsojen na kemično kastracijo, onemogočeno pa mu je bilo tudi delo v komunikacijskem štabu britanske vlade. Pisma, napisana po tem eksperimentalnem posegu, razodevajo njegov boj s svojo seksualnostjo in hrepenenje po trajnem razmerju. Umrl je dve leti pozneje, predvidevajo, da je storil samomor.

Nadalje piše še: "Mati je bila tukaj in deluje, da shajava bistveno bolje. Izpostavil sem jo precejšnji meri spolnega razsvetljevanja in zdi se, da zelo dobro shaja s tem. Sem pa imel precej absurdne sanje prejšnji večer, v katerih sem jo povprašal, kaj meni o tem, da bi spal z moškimi, in odvrnila je: "Oh, v redu, vendar ne pojdi tja gol, kakor si šel prej."

Pisal je tudi o načrtovanih počitnicah v francoskem kampu na Krfu. "Pričakujem, da bom poležaval na soncu, govoril francosko in moderno grščino, se ljubil, čeprav se moram glede spola in narodnosti … še odločiti: pravzaprav je povsem mogoče, da bo ta postavka v celoti izpuščena. Želim si trajnega razmerja in morda se nagibam k temu, da zavrnem vse, kar ne bi moglo biti trajne narave."

Sir Dermot Turing je stričeva pisma pred kratkim opisal kot "zelo zanimiva" z vidika, da ponujajo vpogled v človeka, čigar prezgodnja smrt je povzročila, da ga je še toliko težje razvozlati: "Hkrati je bil deležen psihoterapije in ... odstranitve hormonov ... [korespondenca] kaže, da je bil zelo nemiren, kar ... so že v preteklosti vsi domnevali, ampak zdaj je to potrjeno."

Dodal je še, da pisma razjasnjujejo tudi njegov odnos z materjo: "Obstajale so težnje, da bi se to razmerje "pomehkužilo", kakor da je bilo povsem nežno in ljubko, vendar sem povsem prepričan, da je bilo bolj kompleksno in tudi z nekaj temnimi stranmi. Ta korespondenca potrjuje to."

Uspešen boj z Enigmo
Med drugo svetovno vojno je Turing delal v Bletchley Parku, na območju, kjer je več sto kriptografov dnevno dešifriralo številna sporočila Nemcev. Z njegovo pomočjo so znanstveniki ustvarili Bombo - napravo, ki je razvozlala sporočila, ki so jih Nemci pošiljali s pomočjo električne naprave Enigma. Leta 1936 je oblikoval konceptualne in filozofske osnove za razvoj računalnikov, leta 1950 pa je razvil test, s katerim se je merila inteligenca naprave. Test je danes znan pod imenom Turingov test. Po vojni je deloval na številnih institucijah, vključno z univerzo v Manchestru, kjer je delal z Manchester Markom 1, enim prvih modernih računalnikov.

Šele leta 2009 se je takratni britanski premier Gordon Brown opravičil zaradi "groznega" ravnanja s Turingom po drugi svetovni vojni, posmrtno pa ga je kraljica Elizabeta pomilostila štiri leta pozneje. V filmu Igra imitacije iz lanskega leta ga je upodobil Benedict Cumberbatch.