Bliskovitost je pridevnik, ki bi se najbolje podal opisu postavitve, ki gledalce bombardira z vizualijami in govorjeno besedo ter ju preplete v izjemno dinamično predstavo, v kateri ne igra glavno vlogo besedilo, temveč beseda sama. Njen zven, njeno dojemanje, njene izmenjave, ki jih pogumno oblikovanje luči še dodatno podčrtuje ali pa ji daje povsem nov pomen.

Igra svetlobe in teme
Delo turške dramske pisateljice in režiserke Esat Tekand je sodobna interpretacija Sofoklejevega dela Ojdip v Kolonu, v kateri dogajanje poteka v maniri sojenja oziroma zagovora Ojdipa pred Atenci, Antigono in Ismeno, Polinejkom in Kreontom ter navsezadnje pred samim seboj. Čeprav je predstava potekala v turškem jeziku, gledalci niso bili zelo prikrajšani za pomenskost, k čemur sta pripomogli tako poznanost zgodbe o kralju Ojdipu kot tudi sama postavitev predstave. Je pa res, da sta zaradi nerazumevanja jezika predstave še toliko bolj do izraza prišli sami beseda in dramatizacija. Postavitev sicer izrazito temelji na igri svetlobe in teme, ki podkrepi igro in glavne akterje sojenja vsakokrat postavi v soj naše pozornosti.

Dinamika in usklajenost
Esat Tekand je scenografijo zasnovala horizontalno, na dveh ravneh, ter tako vizualno in dejansko razdelila prostor, ki so si ga delili zbor (spodaj) in glavni akterji (zgoraj). Pomembno vlogo je režiserka namenila zboru, ki ni le nekakšen odmev dogodkov v središču odra, temveč skrbi za dinamiko predstave in glasovno igro, v kateri so člani zbora izjemno usklajeni. Kot eden skrbijo za stopnjevanje napetosti, izražanje začudenja, strahu, ogorčenja in tako dajejo ritem celotni predstavi. Bliskovite izmenjave dialoga med osrednjimi akterji samimi ter med njimi in zborom, ki jih vselej spremlja tudi ravno tako bliskovito spreminjanje osvetlitve, dajejo gledalcem občutek, da so ujeti v vihar strasti in čustev. Napetost pa še stopnjuje fascinantna igra luči, ki kulminira ob spremljavi besede.

Skratka: Sodobno, smelo, sofisticirano. Šele v predstavi, kjer se beseda in videno stketa ter na novi ravni postaneta pomensko, znamo ovrednotiti tudi pomen tišine. In Ojdip v eksilu taka predstava je.