Predstavo Zaprta študija. "New Constructive Ethics" bodo na odru Prešernovega gledališča Kranj premierno uprizorili drevi od 19.30.

Po besedah Tiborja Hrsa Pandurja, ki je skupaj z Marinko Poštrak poskrbel za dramaturgijo, je Viripajev zasnoval predstavo kot priredbo na podlagi mednarodne raziskave New Constructive Ethics, ki jo je izvedla organizacija Global Construction po naročilu Centra mednarodnih bioloških raziskav podjetja New World Security. Temelji na razkritju intervjujev s tremi udeleženci raziskave, ki jih je Viripajev priredil v dramsko obliko.

Ko se postopoma razkrivajo tudi etična in intimna stališča
Skozi formo dobro plačanih intervjujev treh uveljavljenih znanstvenikov se v drami postopoma razkrivajo ne le znanstvena, ampak tudi etična in intimna stališča psihologinje Monike Borovski, biologinje Rachel Donelan in nevrobiologa Morgana Smitha, je povedala dramaturginja Marinka Poštrak.

Intervjuvani znanstveniki se trudijo odgovoriti na pereče teme, s katerimi se spoprijema človeštvo. "Gre za razprave o pogledu na svet z vidika privilegiranih v sistemu kapitalizma, ki povzroča določene zlorabe, ampak ga zaradi lastnih koristi in šibkosti ne moremo zamenjati, ali pa se niti ne zavedamo, kako drvimo v katastrofo," je izpostavila režiserka Nina Rajić Kranjac.

Lažna morala, ki se pokaže skozi intervjuje
V predstavo so vpeljali tudi zasebno življenje protagonistov in prikazali konflikt med njihovimi javnimi stališči in zasebnim življenjem. Na vprašanja o etiki, ki bi svet rešila propada, izpraševalci suvereno odgovarjajo, v lastnih življenjih pa se pokaže njihova lažna morala, je pojasnila dramaturginja.

"Ta konfliktnost in izkrivljenost resnice nas je navdihnila, da smo poskušali ustvariti uprizoritev, ki bi omogočila meditacijo o ključnih vprašanjih reševanja sveta," je dejala režiserka. Kot je dodala, jih je hkrati zanimalo preučiti zahodnocentrični privilegirani položaj belih intelektualcev. "Če nam bo uspelo ljudi vsaj malo razjeziti, smo naredili veliko delo," je še ocenila.

Dramaturg Pandur pa upa, da bo predstava napeljala ljudi na prave odgovore in rešitve. "Če se res prepozna neki problem, ga je zelo hitro mogoče rešiti, razen če so zadaj neki drugi interesi," je dejal in posebej poudaril vprašanje davčnih oaz in skrivanja premoženja bogatih.

Nacionalnost umetnika ne more biti odločilno merilo
Leta 1974 v Irkutsku v Rusiji rojen Ivan Viripajev, ki je bil tudi sam žrtev Putinovega režima, v svojih besedilih ne kritizira samo totalitarnih režimov temveč tudi kvaziliberalizem in kapitalizem, je povedala dramaturginja. Direktor Prešernovega gledališča Jure Novak pa je poudaril, da v gledališču kljub vojni v Ukrajini niso imeli nobene dileme glede uprizoritve, saj so prepričani, da nacionalnost umetnika ne more biti odločilno merilo.

Viripajev, ki je skoraj vse življenje živel v svoji domovini, zdaj živi na Poljskem, odrekel se je ruskemu državljanstvu in svoje prihodke namenil ljudem v Ukrajini, je pojasnila režiserka, ki je sama predlagala uprizoritev njegovega besedila.

Uprizoritev je glede na svojo formo vsekakor nekaj posebnega, obrne gledališko dvorano, nima standardnega sedežnega reda in lahko sprejme precej manj gledalcev, je pojasnil Novak. "Predstava na izredno kompleksna vprašanja sodobnega časa odgovarja inspirativno, toplo in močno gledališko. Čaka nas zelo poseben dogodek," je še dodal direktor gledališča.

V predstavi igrajo Darja Reichman, Borut Veselko, Doroteja Nadrah, Tamara Avguštin in Branko Jordan. Besedilo je prevedel Miha Javornik, scenografka je Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac, skladatelj Branko Rožman, oblikovalec svetlobe Borut Bučinel, lektorica Maja Cerar ter oblikovalca maske Matej Pajntar in Alja Sušnik.