Predstavi, ki je nastala v režiji Borisa Kobala, v njej pa nastopa Pavle Ravnohrib, je v gledališču Verdi sledil tudi pogovor s priznanim pisateljem.
V romanu se avtor, v predstavi je to Gospod P, vrne v koncentracijsko taborišče, nekropolo, iz katere je v nasprotju s številnimi drugimi sojetniki, odšel živ, vendar za vedno zaznamovan s podobami razčlovečenja, izkušnjami, ki jih ne bi smel doživeti nihče. In ravno s spodbujanjem razmišljanja o dogodkih, strahotah, na katere mlajše generacije vse bolj pozabljajo, skuša izvabiti krik bralca oziroma gledalca 'nikoli več'. S tem se skuša zoperstaviti nevarnosti zanikanja zgodovinskih dejstev .
Pahorjevo slogovno najbolj izstopajoče delo
Dramatizacija istoimenskega romana je nastala v sklopu Svetovne prestolnice knjige v Ljubljani, premiero pa doživela na začetku junija na Ljubljanskem gradu. Režiser Boris Kobal je tedaj dejal, da je želel Pahorjev odmevni trikratni 'ne' fašizmu, nacizmu in komunizmu prenesti občinstvu, ki je tudi samo del te polpretekle režimske zgodovine. Kobal je prepričan, da je Nekropola Pahorjevo slogovno najbolj izstopajoče delo, ki govori o pisateljevi izkušnji z alzaškim koncentracijskim taboriščem Struthof, kjer je bil zaprt med vojno. Kobal je za uprizoritev Pahorjevo besedilo skrajšal in preoblikoval v pomenske sklope, ki bi zaobjeli smisel nekega časa, časa nenehnega sprejemanja dejstva smrti.
Stik med preteklimi dogodki in današnjim časom
Pavle Ravnohrib je edini govorec v predstavi, ki jo bodo spremljali italijanski nadnapisi, drugi nastopajoči so le sence, nemi turistični obiskovalci taborišča (gre za igralce Šentjakobskega gledališča). Dramaturgija je delo Klavdije Zupan, scenografija Jožeta Logarja. Glasbo v predstavi, skladbo Vocaliza Sergeja Rahmaninova, v živo izvajata sopranistka Katarina Kobal in pianist Miha Nagode. Gibanje skupine in Gospoda P, ki je kot pripovedovalec in na trenutke vodnik, stik s preteklimi dogodki, na katere ne smemo pozabiti, in sodobnim časom, ki se od spominov hote ali ne vse bolj odmika, je oblikovala Uršula Teržan.
Nekropola je nastala v koprodukciji Mestnega gledališča ljubljanskega ter Društva Celinka in KUD-a Pod Topoli.