Kot je povedal Rok Vevar, ki je podal uvodni prispevek in je tudi moderator posveta, je namen srečanja pridobiti pričevanja in spomine ljudi, ki so s Hribarjevo sodelovali v Sloveniji. Sam se je posvetil proučevanju njenega delovanja v Veliki Britaniji, kamor se je Hribarjeva odpravila po končani srednji baletni šoli. Kot je dejal, je bila Ksenija Hribar (1938-1999) v Veliki Britaniji del ekipe, ki je na Otoku vzpostavljala sodobni ples.

Začela je na baletni šoli karizmatične baletne legende Marie Rambert. Kot je dejal Vevar, je Rambertova Hribarjevo oboževala zaradi njene karizmatičnosti, sposobnosti nastopanja in izjemne izobraženosti.

Leta 1966 je vstopila v začetno leto prve britanske sodobnoplesne šole London School of Contemporary Dance, že leto zatem pa je postala ustanovna članica legendarnega London Contemporary Dance Theatra. Ta je od leta 1969 nastopal po vsej Veliki Britaniji, poleg tega se je odpravil na nekaj obsežnih mednarodnih turnej. Repertoar, ki so ga plesali, je bil po Vevarjevih besedah neke vrste britanska modulacija ameriškega visokega plesnega modernizma.

Med letoma 1874 in 1978 je Hribarjeva študirala dramaturgijo na Univerzi v Manchestru ter tam hkrati poučevala plesno improvizacijo in tehniko. Med študijem se je osredotočila predvsem na teorijo in zgodovino sodobnega plesa. Kot je poudaril Vevar, je Hribarjeva v Londonu navduševala s svojimi igralskimi sposobnostmi.

Po vrnitvi v Ljubljano je najprej delala v različnih gledališčih, leta 1985 je s kolektivom mladih plesnih navdušencev ustanovila Plesni teater Ljubljana (PTL). Od leta 1985 do začetka 90. let preteklega stoletja je podpisala serijo avtorskih koreografij, hkrati pa je rekrutirala mlade koreografe in plesalce. Spodbudila jih je k odločitvi, da bodo živeli od plesa. Leta 1994 je s to ekipo ustanovila Društvo za sodoben ples.

O Hribarjevi kot koreografinji v slovenskih gledališčih so na posvetu spregovorili Janez Pipan, Meta Hočevar in Vinko Möderndorfer. Spomine na Hribarjevo v PTL-ju pa bodo obudili plesalci in koreografi Sinja Ožbolt, Sabina Potočki, Brane Potočan, Živa Brecelj in Mateja Rebolj.

Vevar upa, da mu bo svoja dognanja o Hribarjevi uspelo objaviti v knjigi. Kot je dejal, Hribarjevo ljudje, ki so jo poznali, izjemno cenijo, v splošnem kulturnem horizontu pa ni dovolj znana, saj njeno delo še ni bilo ustrezno ovrednoteno.

V četrtek bo v okviru posveta na vrsti še sklop, ki so ga naslovili Ksenija Hribar in vzpostavljanje pogojev za sodobni ples v Sloveniji. Gostje bodo koreografi in plesalci Maja Delak, Mateja Bučar, Nina Meško in Gregor Kamnikar.

12 plesnih predstav
Posvet v CD-ju je uvodno poglavje letošnjega bienala sodobne plesne umetnosti Gibanica. Festival bo v sedmi izdaji na sedmih prizoriščih ponudil 12 plesnih predstav in druge dogodke. Letošnje vodilo je afirmacija sodobnega plesa.

Na festivalu bo predstavljena slovenska plesna produkcija zadnjih dveh let. Program predstav je izbrala mednarodna selektorska zasedba. S svojimi projekti se bodo predstavili Teja Reba, Bara Kolenc, Loup Abramovici, Andreja Rauch Podrzavnik, Matej Kejžar, Milan Tomašik, Jurij Konjar, Irena Tomažin, Barbara Kanc, Leja Jurišič, Maja Kalafatić, Maria de Duenas Lopez, Maja Delak ter Sebastijan Geč, Milan Loviška in Otto Krause.

Društvo za sodobni ples bo letos drugič podelilo stanovske nagrade, imenovane po Kseniji Hribar. Komisija bo podelila več nagrad. Za življenjsko delo bo nagrajena koreografinja Mateja Bučar, izročili pa bodo še nagrade za koreografijo predstave, plesalce in podporne sodelavce pri predstavah.

Podelili bodo še nagrado za najboljši predstavi po izboru občinstva in žirije. V okviru Gibanice bo potekala tudi odprta diskusija na temo koreografskih praks.