V Lutkovnem gledališču Maribor (LGM) bodo danes premierno uprizorili predstavo Prismuknjene zgodbe. Uprizoritev po istoimenski knjigi estonske avtorice Piret Raud s prismuknjenimi junaki šestih zgodb je režirala Jelena Sitar Cvetko, v njej pa igrajo Vesna Vončina, Urša Kavčič in Andraž Jug.

"Knjiga naravnost kliče po lutkovni predstavi, ker so stvari drugačne kot v realnosti. Dogajajo se stvari, ki bi bile v življenju nemogoče, lutka pa nam omogoča življenje stvari, ki v realnosti niso mogoče," je pred premiero povedala režiserka.

Preplet zgodb, ki se srečujejo okrog osrednjega "spomenika" na odru
Avtor likovne podobe je Damijan Stepančič, ki je pojasnil, da so izbrane zgodbe iz knjige zelo raznolike, zato so poskušali z likovno podobo "najti neki skupni imenovalec" in jih tako povezati v zaokroženo celoto. Odločili so se, da na oder postavijo večjo skulpturo, ki je hkrati tudi igralo, na katerem se dogaja zgodba.

Skulptura ima tudi simboličen pomen, saj osnovna zgodba govori o županu, ki neznansko rad odkriva znamenja in spomenike. "Zgodba župana je prav tako povezovalni element med vsemi zgodbami, saj ponuja zelo dober okvir za ta kolaž zgodb, ki se zgodijo vmes," je dodal dramaturg in asistent režije Anže Virant.

Pojasnil je, da so v predstavi uporabili samo besedilo iz knjižne predloge. "Nič svojega nismo dodajali, kakšno stvar smo odvzeli, a vse, kar je slišati v predstavi, lahko preberete v knjigi," je povedal.

Igralci tudi priložnostni muzikanti
Avtorica glasbe je Urška Cvetko. Predstava je za igralce fizično zahtevna, saj ti poleg upravljanja različnih lutk različnih lutkovnih tehnik upravljajo tudi glasbene inštrumente. Vsa glasba v predstavi je namreč zaigrana v živo.

"Nič od tega nisem prej igrala, a res ima to poseben čar, da lahko vse sami zaigramo. Na začetku je bilo zaradi tega malo stresno, a zdaj, ko smo utečeni, je zelo luštno," je dejala članica igralskega ansambla LGM-ja Urša Kavčič. "Vse se je lepo sestavilo," je dodala Vesna Vončina.

Po njenih besedah je bilo veliko tudi improvizacije. "Na enak način, kot smo začeli sestavljati besedilo, torej skozi prebiranje in improviziranje besedila, se je sestavila tudi predstava," je dejala.

Rdeča nit je prismuknjenost. "Naši junaki so prismuknjeni, ker strašno strastno živijo. V večini stvareh tako pretiravajo, tako v dobrih kot v manj dobrih, da stvari postanejo zelo čudne," je povedala Jelena Sitar Cvetko. "Knjiga je polna čudaštev in čudakov, ki so vsi zelo simpatični v tej svoji življenjski erotiki," je dodala.

Skulpturo na odru povezuje s skulpturo kiparke Vladimire Bratuž Furlan v ljubljanskem parku Tivoli, ki se uporablja kot igralo. "Govorimo o tem, kako sta umetnost in igra združeni, kako je umetniško delo vedno tudi igralno polje, bodisi za ustvarjalce bodisi tiste, ki to umetnost spremljajo oz. doživljajo," je še povedala režiserka.