Neposredni prenos iz Metropolitanske opere v New Yorku se je na programu ARS začel ob 19.00; V naslovni vlogi bo nastopila Elina Garanča, ki je tokrat prvič Carmen v "Metu", kot operni ustanovi pravijo domačini, Don José pa bo slavni francoski tenorist Roberto Alagna, ki je pred leti razburil na uprizoritvi Verdijeve Aide v Scali, ko je po neodobravajočih žvižgih občinstva protestno zapustil oder. Barbara Frittoli bo Micaëla, Mariusz Kwiecien pa bikoborec Escamillo.
Spolnost, nasilje in arije
Ena najpopularnejših oper vseh časov načenja teme "seksa, nasilja in rasizma - in njihovega nasprotja: svobode", je o novi produkciji klasičnega dela zapisal njen režiser Richard Eyre. "To je ena velikih umetnin, ji je ni mogoče zanikati. Seksi je - v vseh ozirih. In mislim, da bi morala biti tudi šokantna." Zbor in orkester Metropolitanske opere bo vodil Yannick Nézet-Séguin. Urednik prenosa je Dejan Juravić.

Več, kot je buržoazno občinstvo lahko preneslo
Mojster francoske opere v drugi polovici 19. stoletja Georges Bizet (1838-1875) je opero Carmen zložil med letoma 1873 in 1874 po libretu, ki sta ga ob skladateljevem sodelovanju in po noveli Prosperja Mériméeja napisala Henri Meilhac in Ludovic Halevy. Ob svetovni premieri marca 1875 v Parizu so jo sprejeli dokaj ravnodušno, kar je danes skoraj težko verjeti, saj je Carmen pozneje postala eno najbolj priljubljenih opernih del vseh časov. Deloma lahko razloge za to iščemo v takratnih običajih. Komična opera je bila družinsko gledališče, v katerem so se sklepale poroke, in družabni ugled je imel večjo vlogo kot glasba. Občinstvo je doživelo pretres, ko je pred seboj zagledalo ljubko, ognjevito Carmen, ki je zapeljala preprostega vojaka in ga zavrgla zaradi privlačnejšega ljubimca.

Čut za "spodobnost" srednjega razreda je bil prizadet, kajti Carmen je v vsem tem očitno uživala in ni pokazala niti najmanjšega obžalovanja ali krivde zaradi svojega ravnanja. Sodu je izbila dno njena brutalna smrt, ki jo v zadnjem dejanju povzroči Don José. Na odru Komične opere so pred tem že videli smrt, toda vedno je bila v mejah poetičnosti, da je lahko izvabila solze iz oči (na primer v Gounodevi operi Romeo in Julija). Toda prav to, kar je najbolj pretreslo Parižane, je največja odlika Bizetove opere. Ta je prekršila ustaljena pravila, napovedala novo obdobje realizma in znova opredelila dramatične vrednote - čeprav je le malo po premieri Bizet umrl v veri, da je carmen velika polomija.

Carmen so z velikim uspehom uprizorili šele leta 1899 v dunajski Dvorni operi pod vodstvom Gustava Mahlerja, ki je zaznamoval njeno pot po evropskih in ameriških opernih odrih.

S cveta na cvet
Na odru spoznamo Carmen, za katero je ljubezen zgolj razvedrilo, zato bolj ali manj nehote povzroča propad številnih moških. Zapelje tudi desetarja don Joseja in ga prepriča, da se zaradi ljubezni upre svojim nadrejenim. Don Jose se odreče ugledu in se pridruži skupini tihotapcev, med katerimi živi tudi Carmen. Toda sreča je kratkotrajna, saj ga dekle zaradi nove ljubezni zapusti. Fant izgubi razum in se krvavo maščuje.