Oglas
Zgodbo, ki jo je Rihard Wagner postavil v čas srednjega veka, in pripoveduje o raztrganosti med profano in sakralno ljubeznijo, je režiser in igralec Burkhard C. Kosminski postavil v nacistično koncentracijsko taborišče. Realistično prikazano streljanje, plinske celice, britje las internirancev in podobni prizori so bili za gledalce preveč. Nekateri naj bi po odhodu iz Renske opere poiskali celo zdravstveno pomoč.
Občinstvo je dvorano zapuščalo sredi predstave, premiera pa je sprožila burne proteste. "Nekateri so predstavo izžvižgali in ob odhodu tolkli po vratih operne hiše," je za Associated Press dejal predsednik düsseldorfske judovske skupnosti Michael Szentei-Heise. O uprizoritvi pravi, da je neokusna in sporna.
Kdo je bil Richard Wagner?
Kot so zapisali v izjavi za javnost, so v operi po preučitvi vseh argumentov sklenili, da ne morejo upravičiti tako neposrednega učinka njihove predstave. Kljub poglobljenemu pogovoru z režiserjem o morebitnih spremembah uprizoritve jih je ta zaradi umetniških razlogov zavrnil, so še zapisali. "Razumljivo moramo režiserjevo umetniško svobodo spoštovati," so še zapisali predstavniki opere. Uprizoritev so umaknili, operi pa bo mogoče prisluhniti le v koncertni izvedbi.
Iskanje odrešitve in popolne vdaje
Wagnerjeva opera Tannhäuser, navdih zanjo je skladatelj našel v tradicionalni baladi, je krstno uprizoritev doživela leta 1845 v Dresdnu. Pripoveduje o dvornem pevcu, ki skuša po hedonističnem predajanju čutnim užitkom, k čemu ga je zapeljala boginja Venera, najti pot do doma in odrešitve.
V uprizoritvi Kosminskega je dogajanje postavljeno v koncentracijsko taborišče, Venero pooseblja nacistična oficirka, naslovni junak pa je nekakšen Venerin podanik, ki je v nekem trenutku prisiljen ubiti družino. Kot so o predstavi zapisali v operi, gre za zgodbo o krivdi in represiji ter poskusu pokore in končne kapitulacije. Sporna je tudi kostumografija z nacističnimi uniformami, saj je razkazovanje svastike v Nemčiji še vedno protizakonito.
Ideološki predznak, ki se ga Wagner ne otrese
Michael Szentei-Heise prizna, da se je po predstavi znašel v neprijetni situaciji, kako oceniti Wagnerja. Skladatelj - prav letos mineva dvesto let od njegovega rojstva - številnim še vedno predstavlja simbol antisemitizma in preganjanja. Že leta potekajo razprave o tem, koliko je za omadeževanje Wagnerjevega slovesa kriv Hitler, ki ga je cenil kot svojega najljubšega skladatelja in enega izmed treh, ki 'predstavljajo dobro nemško glasbo' (druga dva sta bila Beethoven in Bruckner) in koliko je zaradi antisemitskih prepričanj za to kriv skladatelj sam. Pa vendar, je za nemški tednik Die Zeit dejal Szentei-Heise, niti Wagnerjea glasba niti njegov libreto za Tannhäuser ne vključujeta antisemitskih prepričanj. "Wagner ni imel ničesar opraviti s holokavstom," je še dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje