V Londonu se je že v 70. letih 20. stoletja pojavila navada, da so pubi v svojih prostorih ponujali tudi gledališke predstave, zdaj pa se ta navada širi tudi po drugih otoških krajih. Na programu takih "improvizoričnih" gledališč so tako drame mojstrov, kot sta Shakespeare in Arthur Miller, kot tudi nove predstave, ki jih gledališčniki šele testirajo.

Zakaj v pub namesto v gledališče?
Številne pantomime, muzikali in komedije so dramatiki, igralci in režiserji najprej izpilili pred gostilniških občinstvom, preden so predstave preselili v uglednejši West End. Pa tudi veliko dražji. Prav cena vstopnic je eden izmed vzrokov, zakaj si vedno več Londončanov in prebivalcev drugih britanskih mest gledališke predstave raje ogleda v pubu kot npr. v Royal Theatru. Drugi vzrok (če zanemarimo tega, da je zelo priročno zmočiti suho grlo ali zabavno nazdravljati dobrim prizorom) je stik, ki je na manjših prizoriščih, ki ima do 80 sedežev, veliko pristnejši kot na drugem balkonu velike dvorane.

Večina se jih komaj prebija, nekateri pa cvetijo
Navdušenje gledalcev nad predstavami v pubih pomaga k njihovi ohranitvi in širitvi, čeprav še vedno ni malo pubov, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec. Druga, nekoliko uspešnejša pa se celo povezujejo v mreže, ki omogočajo izmenjavo predstav med pubi. Med bolj zaželenimi bi bila vsekakor predstava, v kateri bi nastopal Hugh Grant.

Hollywoodski zvezdnik na predstavi v pubu
Ideja, da bi zvezda filmov, kot so Notting Hill, Dnevnik Bridget Jones, Pravzaprav ljubezen in Štiri poroke in pogreb, nastopal v kakšnem zakotnem londonskem baru, se sicer na prvi pogled zdi precej nerealna, a pogled v igralčevo preteklost bi ponudil prizore, v katerih bi Granta videli, kako se bori za pozornost obiskovalcev puba v kateri izmed gledaliških predstav, ki jih je tam odigral. Grant je tako kot Rupert Graves gledališke deske brusil v pubu King's Head, ki velja za očeta žanra, ki se zdaj širi po Otoku.

Zastopnik v Sloveniji: Iztok Mlakar
V Sloveniji pa so gledališke predstave v pubih in gostilnah še bolj ali manj v povojih. Med eno redkih predstav, ki bi jih pogojno lahko uvrstili v to zvrst, je glasbeno-gledališka predstava, s katero po slovenskih gostilnah (pa tudi gledališčih) gostuje Iztok Mlakar. Njegova predstava traja skoraj tri ure, v njej je igralec SNG-ja Nova Gorica prepletel svoje najbolj znane pesmi in iskrive domislice, ki jih tako on kot večina obiskovalcev poplakuje s kozarcem rujnega.

M. T.