Ugledna gledališka režiserka Evgenija (Ženja) Berkovič in dramatičarka Svetlana Petrijčuk sta zaradi uprizoritve predstave Finist, pogumni sokol leta 2020 v preiskovalnem priporu že več kot leto dni. Nedavno sta bili dodani na seznam teroristov in skrajnežev, ki so ga sestavile ruske oblasti. Rusija je na ta seznam uvrstila več osebnosti, vključno z nekdanjim šahovskim prvakom v izgnanstvu Garryjem Kasparovom in Aleksejem Navalnim, ki je marca umrl v ruskem zaporu, pa tudi "mednarodno gibanje LGBT".
"Upravičevanje terorizma" lahko po ruski zakonodaji s seboj prinese do sedem let zaporne kazni. Obe obtoženki sta se že izrekli za nedolžni.
Ženja Berkovič je danes na zatožni klopi povedala, da je predstavo uprizorila ravno zato, da bi se borila proti terorizmu. Svetlana Petrijčuk se brani s podobnimi argumenti: dramo je napisala zato, da bi posvarila pred dogodki, do kakršnih pride v drami.
Igra temelji na resničnih zgodbah Rusinj, ki so se poročile z islamskimi skrajneži in se preselile v Sirijo. Nekatere od njih so se vrnile v Rusijo, kjer so jih aretirali in jim pozneje sodili zaradi pomoči terorističnim skupinam.
Dvomljive interpretacije
Kazenska preiskava se je po poročanju ruskega časopisa Nova Gazeta začela na podlagi poročila ultrakonservativnega in skrajnega desničarskega Gibanja za narodno osvoboditev Rusije. Tožilstvo se je za potrditev argumenta o "upravičenju terorizma" oprlo na sporno analizo psevdostrokovnjaka Romana Silantjeva, ki je v igri našel številna opravičila dejanja Islamske države, njen feministični pristop pa označil za radikalen in ogrožajoč za rusko državo.
Predstava, ki je pred leti prejemala nagrade, je zdaj sporna
V zaslišanjih pred sojenjem sta obe obtoženki poudarili tudi, da je produkcijo finančno podprlo rusko ministrstvo za kulturo, predstava pa je bila nagrajena z zlato masko, najvišjim ruskim gledališkim priznanjem. Leta 2019 so organizirali bralno uprizoritev za zapornice v Sibiriji, vodstvo zapora pa jo je izjemno pohvalno opisalo na svoji spletni strani.
Kulturniki povzdignili glas: "Protiteroristično sporočilo je jasno"
Primer je v javnosti sprožil burne odzive. Nova Gazeta je po aretaciji objavila javno pismo podpore, v katerem je zahtevala takojšnjo izpustitev obeh osumljenk. Glavni urednik Nove Gazete in dobitnik Nobelove nagrade za mir za leto 2021 Dmitrij Muratov je ob tem izrazil podporo filmskima ustvarjalkama in primer proti njima označil za politično preganjanje. Pismo je podpisalo več kot 16 tisoč ljudi. Predstava ima "povsem jasno protiteroristično sporočilo," so v njem poudarili podpisniki.
Pritisk na svobodo govora
Naposredno po začetku ruske invazije na Ukrajino je Kremelj sprožil tudi val represije, kakršne Rusija – po mnenju zunanjih opazovalcev – ni doživela že vse od sovjetskih časov. Država kazensko preganja tako rekoč vsakršno nasprotovanje vojni, pri čemer na muho ne jemlje samo uglednih političnih osebnosti iz vrst opozicije (te praviloma doletijo najbolj drakonske kazni), ampak vsakogar, ki se javno opredeli proti vojni.
Pod vse večjim pritiskom so tako tudi umetniki. Iz državnih kulturnih ustanov so odleteli številni direktorji in igralci, številni glasbeniki so dobili prepoved javnega nastopanja. Nekatere so oblasti označile za "tuje agente", kar za seboj potegne poostren nadzor in potencialno hude kazni. Mnogi umetniki so Rusijo zapustili.
Ženja Berkovič, ki vzgaja dve posvojeni hčerki, Rusije ni hotela zapustiti; redno je sodelovala z neodvisnim moskovskim gledališkim kolektivom Soso’s Daughters. Takoj po začetku "vojaške operacije", kot ji je treba reči v Rusiji, je organizirala protivojni protest, zaradi česar je v zaporu preživela 11 dni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje