Srednjeveško mesto v Porenju je eno glavnih prizorišč srednjeveškega epa Pesem o Nibelungih in v Wormsu vsako leto priredijo Nibelunški festival. Letošnji bo potekal med 1. in 17. avgustom, pod naslovom Die neuen Nibelungen (Novi Nibelungi) pa se bosta pred katedralo menjavali predstavi Siegfrieds Frauen (Siegfiredove ženske) in Die letzten Tage von Burgund (Zadnji dnevi Burgundije). Namen festivala, nad katerim od začetka bdi ravnatelj Dieter Wedel, je v več igrah osvetliti različne vidike in 'stranske zgodbe' kompleksnega epa.
Nibelungi, kjer so nekoč zares živeli
Posebna privlačnost festivala je prizorišče predstav. Igra, postavljena v zgodovinsko jedro Wormsa, torej na trg, po katerem naj bi pred davnimi stoletji hodili in spletkarili resnični Nibelungi, namreč dobi prav poseben čar; in čeprav gre za sodobno interpretacijo mitološke vsebine - kar se dogaja prav pogosto -, postane predstava ravno zaradi scene precej verodostojna. Kako zelo priljubljen je festival, pove podatek, da si je katero izmed predstav od prve izvedbe festivala leta 2002 ogledalo že več kot 140.000 ljudi.
Življenje v 5. stoletju
Pesem o Nibelungih je dolga leta razvnemala tudi Richarda Wagnerja, ki je pesem celo skušal narediti za 'uradno' nemško mitologijo. Iz nje in ob dodajanju vsebin iz zbirke nordijskih sag Edda je Wagner ustvaril veličastno operno tetralogijo Nibelunški prstan. Njegova je bila le ena izmed interpretacij pesmi o Nibelungih. Natančna vsebina in tudi zgodovina nastajanja Pesmi o Nibelungih namreč ostajata nedorečeni. Obstaja namreč več različic besedil, raziskovalci besedila pa se strinjajo vsaj v nečem. Epska pesnitev temelji na herojskih motivih, povezanih z življenjem starih Germanov pred njihovim pokristjanjenjem. Ep naj bi tako vseboval celo drobce ljudskega izročila, ki pripoveduje o dogodkih iz 5. in 6. stoletja našega štetja.
Junaški ubijalec zmajev in njegova maščevalna žena
Trenutno najbolj prepričljiva teorija o zapisu Pesmi o Nibelungih govori, da naj bi pesem prvi zapisal anonimni pesnik, ki je na območju med mestoma Passau in Dunaj živel med letoma 1180 in 1210, močna pa je celo domneva, da je neznani literat deloval na dvoru passavskega škofa Wolfgerja von Erle (škofovsko službo je opravljal med letoma 1191 in 1204). Po zaslugi tega pisca, čigar imena zelo verjetno nikoli ne bomo spoznali, se je do danes ohranila pripoved o junaškemu Siegfriedu, ubijalcu zmajev, kronskem princu in snubcu burgundske princese Kriemhilde. Siegfrieda spletkarski sovražniki ubijejo, Kriemhilda pa se odloči za maščevanje.
Mož, ki je opisal tudi mitološko Vineto
To je izredno skopo pojasnilo, za kaj v zgodbi o Nibelungih sploh gre. Vendar naj na tem mestu zadostuje. Omenimo naj le, da je avtor obeh gledaliških besedil, ki bosta letos izvedeni v Wormsu, nemški dramatik Moritz Rinke, ki ga vedno znova navdušujejo zgodovinsko-mitološke teme. Moritz je tako tudi avtor drame Republik Vineta (Republika Vineta).
Vineta je pri nas veliko manj poznan zgodovinsko-mitološki pojem, kot so Nibelungi ali legendarni srednjeveški kralj Friedrich Barbarossa (Friderik Rdečebradec) - ta je seveda resnična zgodovinska osebnost, okoli katere pa se je spletlo več legend, tudi tista o njegovem vstajenju od mrtvih na dan ponovnega preporoda starodavne veličine nemškega naroda. Vineta naj bi bilo namreč gospodarsko in kulturno cvetoče zgodnjesrednjeveško mesto na obali Baltskega morja na današnjem obmejnem območju med Nemčijo in Poljsko. Mesto je potonilo pod strašno plimo, katere vzrok sta bili ošabnost in pohlepnost prebivalstva.