Pravzaprav gre za klasično zgodbo o ljubezni med običajnim dekletom in prekletim mladeničem, vampirjem, ki žre mrliče - le da je zgodba izšla izpod peresa ruske pesnice Marine Cvetajeve, napisane v dveh različicah, ruski in francoski. Cvetajeva je pri svoji dramski pesnitvi, na kateri temelji predstava v režiji Ivice Buljana, izhajala iz motivov ruske ljudske bajke Vampir, ki je izšla v zbirki A. N. Afanasjeva.

Prvič je pesnica pesnitev Mladenič (Molodec) ustvarila leta 1922, ki je v njenem življenju zaznamovano kot leto, ko je odšla v pregnanstvo in ostala brez bralcev. Sedem let pozneje, leta 1929, v Parizu, jo je avtorica sama prevedla v francoščino, potem pa je po francoski različici napisala predgovor, ki zgodbo povzame v nekaj jedrnatih stavkih. Francosko različico je naslovila Le gars, od ruske pa se razlikuje predvsem po tem, da daje občutno večjo prednost nesrečni in nedovoljeni ljubezni. Pri predstavi so kot predlogo uporabili vse tri različice.

Folklora, mistika in destrukcija sveta
Režiser Ivica Buljan je pred uprizoritvijo povedal, da je takšne vrste besedilo že samo zaradi kontradiktornosti med rusko in francosko različico pesnitve za uprizoritev zelo zahtevno. Kot je dejal, je ruski Mladec bolj poema, medtem ko francoska različica že kaže zametke dramskega teksta. Zgodba se vrti okrog mladenke, ki jo zapelje vampir, ona pa zaradi strasti do njega žrtvuje vse. Uprizoritev se osredotoča na telesnost, na strast in ljubezen, zaradi katere postane dekletu vseeno za nevarnost v katero se podaja.

Predstava je sestavljena iz dveh delov; prvi je močno zaznamovan s folkloro oziroma "slovanskim miksom" - pri različnih slovanskih narodih se pojavljajo zelo podobne zgodbe -, medtem ko drugi del prekine s tem in postane precej modernističen. "V prvem delu se vzpostavlja svet, v drugem se nekako dekonstruira," je razkril Buljan.

Moderna različica bledoličnega mladeniča
Kot sta tudi povedala režiser in dramaturg predstave Zlatko Wurzberg, predstava ne predstavlja 'klasičnega' vampirja, kot sta na primer grof Drakula ali Nosferatu, katerih podoba je vezana na strah in smrt. Vampir oziroma Mladenič v podobi Primoža Bezjaka je precej bližje sodobni verziji vampirja, ki kot seksualni simbol iz popkulture buri domišljije (predvsem najstnic); primer takšnega vampirja, pri katerem je erotika v prvem planu, v drugem pa pride smrt, je kajpada Edward iz serije Somrak (Twilight).

Poleg Bezjaka v predstavi igrajo Neda R. Bric, Olga Kacjan, Uroš Kaurin, Janja Majzelj in Ivan Peternelj. Besedilo je prevedla Ivana Jurković, koreografinja je Tanja Zgonc, scenograf Slaven Tolj in kostumografinja Ana Savić Gecan. Glasba v predstavi je avtorska, ustvaril jo je Mitja Vrhovnik Smrekar.