Lanski dobitnik Borštnikovega prstana je predstavo Sokratov zagovor zasnoval na Platonovi Apologiji v prevodu Antona Sovreta, pri pripravi monodrame pa so sodelovali še Vili Ravnjak kot svetovalec, lektorica Metka Damjan in oblikovalec svetlobe Franci Rampre.

Platonova Apologija (v grščini pomeni apologija obrambo in zagovor, predvsem na sodišču) predstavlja znameniti Sokratov zagovor, ki ga je imel pred sodiščem, na katerega ga je leta 399 pr. n. št. pripeljala obtožba treh Atencev, ki so trdili, da ne veruje v državne bogove, da uvaja nova božanstva in da kvari mladino. Sokrat se je moral zagovarjati pred najvišjim atenskim sodiščem, ki je štelo 500 porotnikov, ti pa so odločili, da je Sokrat kriv, in mu izrekli smrtno kazen.

Prek drugih obsojamo sami sebe
Platonov zapis predstavlja v bistvu Sokrata kot tožnika, sodniki in atenska družba pa so obtoženci. V gledališču opozarjajo, da je Platonova Apologija dokaz, kako se po skoraj dva tisoč petsto letih delovanje človeških družb ni nič spremenilo. Besedilo se navezuje na čas kakšnega meseca pred Sokratovo usmrtitvijo, slika pa poslednje dneve in ure tega velikega antičnega misleca.

Zagovor doživi vrhunec v tezi, da pred smrtjo ni treba imeti strahu, ob tem pa se porodi vprašanje, kaj je torej izhodiščni smisel kazni? "Nanesti nekomu neko zlo. Sokratova protiteza je več kot enostavna: s tem ko bodo obsodili njega, bodo porotniki v resnici obsodili sebe," so o predstavi zapisali v mariborski Drami.

Vrsta likov v vrsti let
Peter Ternovšek je ljubezen do igranja v svoji dolgoletni karieri uresničeval na odru, malih zaslonih in v filmu, sodeloval pa je tudi pri nekaj več kot sto radijskih igrah. Na oder mariborske Drame je ponesel celo vrsto likov in pri tem sodeloval z najrazličnejšimi režiserji.

Za svoje delo je bil trikrat nagrajen na Borštnikovem srečanju, prejel je Linhartovo plaketo in zlato značko (1977), poleg tega pa je prejel nagrado Prešernovega sklada (1982), nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (1997), Glazerjevo listino (2002), nagrado na Festivalu monodrame na Ptuju (2004). Leta 2004 so ga Mariborčani izbrali za naj kulturnika leta in leta 2006 za naj osebnost.