Pred nastopom mandata v Drami pa je bila že od leta 1995 zaposlena na ministrstvu za kulturo, večinoma v sektorju za mednarodno sodelovanje, zadnja leta pa je vodila področje uprizoritvenih umetnosti.

V oddaji Oder je najprej spregovorila o spremembi perspektive, ki jo je nudilo ministrstvo na celotno slovensko gledališko krajino in vizuro danes, v realnosti, ki jo doživlja, se z njo spopada in jo kreira v vlogi ravnateljice. Med drugim meni, da bi bilo treba področje gledališča tudi zakonsko drugače urediti in pri tem upoštevati specifike področja, za kar si je prizadevala že na ministrstvu, zdaj pa vidi za to še večjo potrebo.

Že dve sezoni, med letoma 1991 in 1993 je bila vršilka dolžnosti umetniškega direktorja v Mestnem gledališču ljubljanskem, kar ji je v pomoč novi vlogi, saj je takrat že spoznala notranji ustroj gledališča. Njeno zdajšnje mesto terja od nje mnogo več, saj poleg umetniškega vodenja opravlja še delo upravnice, ker sta v ljubljanski Drami funkciji združeni.

Velik del gledališke javnosti opredeljuje njeno repertoarno politiko kot konservativno, saj se obrača nazaj k dramskemu gledališču in torej k dramskemu besedilu kot izhodišču. Na to vprašanje odgovarja: "Naloga Drame ni, da nosi zastavo v odkrivanju novega, ampak da je seveda odprta tudi za novosti. Ker če bi bila Drama najbolj avantgardno in eksperimentalno gledališče, kakšna pa bi bila potem vloga vseh drugih, ki se imajo za avantgardna in eksperimentalna in ki je to tudi res njihovo poslanstvo in imajo to celo v imenu? Mislim, da so se ti pojmi v zadnjih letih res preveč zabrisali."

Za vsakega igralca vsaj ena vloga, ki predstavlja poseben izziv
O svojem odnosu do vrhunskega igralskega pravi: "Za cilj sem si zadala, da bom v času svojega mandata vsakemu igralca omogočila vsaj eno vlogo, ki bo poseben izziv. Mislim, da se je že v minuli sezoni videlo, da so nekateri dobili imenitno priložnost, ki so jo tudi odlično izkoristili. In prav igranje klasikov omogoča vloge, po katerih si igralske kreacije še leta zapomnimo."

V oddaji spregovori tudi o selitvi. Že pred časom je izjavila, da "se spreminja le lokacija, vsebine in repertoar ohranjajo raven, ki smo jo zastavili že v stari stavbi". Nova lokacija bi sicer lahko nudila prostor za drugačno estetiko, gledalsko izkušnjo, drugačne uprizoritvene modele, saj gre za izvorno industrijski objekt, vendar Vesna Jurca Tadel postavlja poslanstvo osrednje nacionalne hiše na prvo mesto, zato bodo v novi stavbi z manjšimi in potrebnimi izboljšavami in prilagoditvami poustvarili uprizoritvene prostore stare Drame.

Več v posnetku oddaje, seveda tudi o selitvi, ki je trenutno za gledališko hišo in za ansambel največji izziv, saj delo v stari stavbi ni več mogoče.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Oder: