Še posebej Villazon bo tako tudi izkazal hvaležnost operni hiši, ki mu je pomagala do izjemne kariere. Leta 2000 je namreč Villazon ravno na odru imenitne, med letoma 1741 in 1743 po načrtih arhitekta Georga Wenzeslausa von Knobelsdorffa zgrajene, operne hiše debitiral v Verdijevi operi Macbeth, štiri leta pozneje pa mu je vloga Don Joseja v Bizetovi operi Carmen prinesla tudi mednarodno slavo.

Domingo in Villazon ne bosta edina imenitnika iz sveta klasične glasbe, ki bosta zbirala denar za prenovo operne hiše. Ta naj bi stekla leta 2010. K sodelovanju pri nizu dobrodelnih dogodkov je pianistu in dirigentu Daniel Barneboim, ki od leta 1992 deluje tudi kot glasbeni direktor berlinske državne opere, uspelo pregovoriti tudi dirigenta Zubina Mehto in kitajskega pianista Langa Langa.

Villazonov prispevek k repertoarju
Prvi dogodek se bo zgodil 9. novembra. To bo galakoncert državne kapele v berlinski filharmoniji, ki jo je maja letos zajel požar, vendar pa ni poškodoval koncertne dvorane. Na koncertu, ki ga bo kot dirigent vodil Barneboim, bo nastopil tudi Villazon. Prav na njegovo željo so na repertoar, ki sicer obsega dela Mozarta, Čajkovskega in Bizeta, uvrstili tudi skladbo iz 'navtične romance' La tabernera del puerto (Pristaniška taverna) španskega skladatelja Pabla Sorozábala iz leta 1936.

Vstopnice za koncert stanejo med 55 in 230 evri, honorarju pa so se odpovedali prav vsi nastopajoči. Čeprav vstopnice nikakor niso poceni, pa bo zbrani denar zadoščal za kritje le majhnega delčka predvidenih stroškov obnove. Ta naj bi namreč stala kar okoli 250 milijonov evrov. Prav zaradi zelo visokih stroškov je obnova opere nenehno predmet razprav v berlinskem mestnem svetu. Mesto Berlin je namreč prav 'pošastno' zadolženo, velika podjetja pa iz njega odhajajo eno za drugim, kar seveda za mestno gospodarstvo ne pomeni nič dobrega. Kljub temu župan Klaus Wowereit, ki je tudi glavni pristojni za kulturo v mestu, vztraja pri prenovi.

Vsako zavlačevanje stane več tisoč evrov
Wowereit vztraja tudi pri časovni projekciji obnove, katere uresničitev pa je odvisna tudi od časovnega poteka prenove Schillerjevega gledališča v berlinskem predelu Charlottenburg, kamor se bo opera med obnovo, torej predvidoma za obdobje 2010-2013. Schillerjevo gledališče naj bi začeli prenavljati 2. januarja 2009. Vsaka zamuda pri obnovi obeh gledaliških stavb pomeni dodatne stroške. To se je izkazalo že poleti, ko se je razvnela razprava glede ravnanja s spomeniško zaščiteno dvorano za občinstvo, ki so jo po načrtih arhitekta Richarda Paulicka in v duhu Knobelsdorffove izvirne arhitekture uredili v petdesetih. Na razpisu izbrani načrt za prenovo državne opere berlinskega arhitekta Klausa Rotha je namreč predvideval nadomestitev te dvorane z izrazito sodobno dvorano, kar pa je bilo na koncu razglašeno za nedopustno. Spomeniško zapščiteni prostor mora obstati, proces, ki je privedel do tega sklepa, pa je mestno oblast stal dodatnih 175.000 evrov.

Polona Balantič