Komedijo v treh dejanjih Največji frajer zahodnega sveta avtorja Johna Millingtona Synga je režiral Janez Pipan. Foto: Jaka Babnik
Komedijo v treh dejanjih Največji frajer zahodnega sveta avtorja Johna Millingtona Synga je režiral Janez Pipan. Foto: Jaka Babnik
Največji frajer zahodnega sveta
Besedilo Največjega frajerja zahodnega sveta govori o odnosih na podeželju v zelo zahtevnem jeziku, ki je neke vrste konstrukt. Foto: Jaka Babnik

To bo tudi prva uprizoritev Synga v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, na oder jo postavljajo v režiji Janeza Pipana. Dialogi tečejo v zelo zahtevnem jeziku, ki je neke vrste konstrukt, pojasnjuje upravnica SLG-ja Celje Tina Kosi, zato se ji zdi velika zasluga slovenskega gledališča, da se takšno delo prevede na novo, in tako kot je prav.
Synge je v središče drame postavil domnevni umor očeta. Mladi Christy Mahon se zateče v krčmo na divji obali grofije Mayo. Pri krčmarjevi hčeri Pegeen Mike, ki čaka na dovoljenje papeža za poroko z mrzlim bratrancem Shawnom, naroči kozarec piva. Gostilničarki uspe iz Christyja izvleči priznanje, da je z lopato ubil očeta, zgodba, ki naredi na vaščane velik vtis, zato postane njihov junak. Med Christyjem in Pegeen preskoči iskrica, zato začne razmišljati o poroki. V tem času pa med vaščane že pricurljajo govorice, da njegov oče sploh ni mrtev, da hodi naokrog s povezano glavo in ga išče. Ko se stari Mahon pojavi v vasi, je Christyjevih sanj konec. Vaščani svojega junaka obtožijo, da je lažnivec in prevarant. Christy pa spet dvigne roko nad očeta.
V predstavi – premierno jo bodo uprizorili danes ob 19.30 - nastopajo Blaž Setnikar, Renato Jenček, Bojan Umek, Nina Rakovec, Oskar Kranjc, Pia Zemljič, Branko Završan, Vojko Belšak, Minca Lorenci, Ana Ruter, Tina Gunzek, Mario Šelih, David Čeh in Rastko Krošl. Dramaturginja je Tatjana Doma, pod scenografijo se podpisuje Marko Japelj, kostumograf je Leo Kulaš, avtor glasbe Miha Petric, besedilo je prevedla Tina Mahkota.
Od popolne anonimnosti do slave
John Millington Synge je bil poleg Yeatsa vodilna oseba irskega literarnega preporoda. Avtor, ki ga je zanimal predvsem svet rimskokatoliških kmetov ruralnih predelov Irske, je doživel bliskovit literarni vzpon. Od leta 1903, ko je bila krstno uprizorjena njegova prva igra V senci globeli do smrti leta 1909 se je prebil iz popolne anonimnosti do slave.