Vse to se je dogajalo po ulicah današnje Stare Ljubljane, ki je dobila svojo pravcato lutkovno predstavo. Kakšno je bilo življenje v Stari Ljubljani pred petimi stoletji, predstavlja lutkovna predstava Stara Ljubljana/Mehanične lutke, ki jo bodo popoldne premierno uprizorili v Mini teatru.

Predstava črpa iz besedil Janeza Lombergarja in Roberta Waltla, ki so nastali po Valvasorjevih zapisih (legende o Ljubljani), zgodovinskih besedil o srednjeveški Ljubljani ter pesmi Grafenauerja in Franceta Prešerna. Utrip Ljubljane v 16. stoletju oživljajo s pomočjo igralca in glasbenikov v mehanični strukturi, ki deluje sama in proizvaja najrazličnejše prizore in scene, ta pa je nadgrajena z živimi animiranimi lutkovnimi scenami.

Sorodna novica Ko so v Ljubljano vodila Pisana vrata in se je v mestu rad ustavljal papež

Predstava popelje v čas, ko se je po poroki s špansko princeso skozi mesto s prvim slonom sprehodil sam cesar Maksimilijan II., s tem pa so Ljubljančani še pred Dunajčani videli slona. Ljubljana je bila tedaj središče družabnega življenja. Prirejale so se pasijonske igre, prihajali so italijanski ulični lutkarji. Ob Trubarju in njegovih privržencih se je razvijal nov jezik, posebno živahnost mestu so dajali tudi Judje. V Ljubljanico so namakali goljufive peke, po legendi pa je v reki prebival tudi Povodni mož, ki je na Starem trgu pod lipo ugrabil lepo Urško.

V predstavi, ki jo je režiral Robert Waltl, nastopa igralec Tadej Pišek in glasbeniki skupine Noreia, ki so tudi ustvarili glasbo za predstavo in songe po pesmih Nika Grafenauerja.

Oddaljene zgodbe pripovedujejo torej z mehaničnimi lutkami, ki imajo prav tako svojo stoletja staro zgodovino. Z robotizacijo in novimi tehnologijami pa ta romantična tehnološka izmišljija dobiva nove razsežnosti. Scena prestave, namenjene družinam z otroki, starejšimi od štirih let, je izrezljana maketa srednjeveške Ljubljane, ki jo skupaj z lutkami podpisuje Robert Smolik.