Faust je človek, ki mu ni tuj intelektualni napor, a hkrati ne zmore dojeti nižjih človeških lastnosti. Avtorica priredbe in dramaturginja Livija Pandur ga bere kot slehernika, ki hrepeni po nečem lepšem, boljšem, toda ugotovitev, da ni ničesar nikoli dovolj, je po njenih besedah grozljivo spoznanje.
Neločljivost dobrega in zla
Goethejeva dialektika se po oceni literarne komparativistke Sete Knop, ki je v svoji doktorski disertaciji obravnavala razvoj faustovskega motiva v evropski književnosti, vleče iz obdobja razsvetljenstva, ki je verjelo v nenehen napredek, čeprav obstaja meja, tudi za človeka. Po njenih besedah je bil velik privrženec napredka tudi Goethe.
Pesnitev je ustvarjal skoraj 60 let, njenega junaka pa zasnoval kot titansko podobo človeka, ki se je skozi pisanje zelo spreminjala, na koncu življenja pa je do njega razvil zelo nasprotujoč si odnos: ni ga mogel kaznovati, obenem pa se je zavedel, da je njegovo stremljenje povzročilo veliko zla. Človek mora delovati, da bi bil človek, a za seboj pušča razvaline – to dvojnost je zelo dobro izrazil skozi svoje veliko delo.
Profesorica na ljubljanski germanistiki Irena Samide je prepričana, da je Faust prispodoba za to, da je nenehno prizadevanje za boljše lahko tudi negativno: ko napredek oblikuje navidezno novo, dejansko uničuje staro; dobro vsebuje zlo in nasprotno. Na vprašanje, ali je Faust drzni mislec ali drzni lopov, je zato po besedah Knopove mogoče odgovoriti – Faust je oboje.
Faust danes
V preteklosti sta Faust in njegova vizija o raju na zemlji, v katerem bodo vsi ljudje svobodni, doživljala različne recepcije, marsikaj so mu tudi pripisali. Igralec in ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor, ki bo odigral naslovno vlogo, pa je našel tudi nekaj problematičnih trditev, npr. da je svobode in življenja vreden samo tisti, ki si jo izbori vsak dan. V tem vidi asociacijo z današnjim svetom, v katerem se je treba "gristi za preživetje".
Na Slovenskem je bil Faust doslej uprizorjen trikrat: leta 1908, 1929 in 1990, nazadnje prav tako v Pandurjevi režiji. Razlog, zakaj ni bil večkrat, dramaturginja pripisuje kompleksnosti pesnitve: prvi del je ljubezenska zgodba, drugi fantazmagorija, ki jo je na odru brez jasnega gledališkega koncepta težko uprizoriti.
Hudič ne prihaja več sam, temveč s svojo družino
Kot je razkrila Pandurjeva, prihajajoča predstava na prehodu od osebnega do občega išče temeljna vprašanja, s katerimi se svet ukvarja danes. Pandurjeva režijska "iznajdba" je, da bo zlodej Mefisto pomnožen z družino, kar po besedah Branka Šturbeja, ki ga bo upodobil, namiguje na to, koliko zla je tudi v takšni skupnosti.

^{Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadarkoli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov mmc-kultura@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najkasneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo s posredovanimi podatki upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakorkoli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.}