V režiji Sebastjana Horvata se je na odru Stare dvorane Drame SNG-ja Maribor premierno predstavila Cankarjeva drama Za narodov blagor, ki prinaša novo interpretacijo dela. Praizvedba drame se je zgodila leta 28. februarja 1905 v Pragi, slovenska premiera pa je bila leto dni pozneje in jo je, po mnenju časopisa Slovenec, občinstvo sprejelo z "entuziazmom, ki je redka prikazen na foteljih našega parterja".

Predvsem je že takrat šlo za prikaz sprevržene vladajoče meščanske družbe, ki na jeziku nosi besede o narodovem blagru, v rokah pa dejanja za lasten blagor.

Kaj želijo ljudje in kaj želi družba?
Režiser najnovejše uprizoritve teksta pa pravi, da ne gre ne za komedijo (Cankar je želel napisati "skoz in skoz slovensko komedijo") niti za političen komad, ker je Narodov blagor tudi danes preveč aktualističen. "Ne gre toliko za zafrkancijo na račun neumnih, plehkih in površinskih ljudi, katerih najboljše maskote in reprezentanti so politiki, temveč za analizo nekega etičnega vprašanja: kaj večina ljudi hoče ali kaj hoče družba, da oni hočejo?"

Predstava želi, kot je povedal Horvat, s svojo interpretacijo Cankarja ponuditi anatomijo sistema, v katerem živimo in hkrati najti etični izhod iz tega sistema. Po Hrovatovih besedah je Cankar v tem delu demaskiral nacijo, narod, narodnost kot veliko manipulacijo oblast.

Umaknjeno s sporeda
Z dramo, ki je bila napisana na Dunaju na prelomu stoletja, se je Cankar (1876-1918) lotil z "resno in jako grenko satiro". Konec leta 1900 je založniku Schwentnerju oddal rokopis, ki je nato izšel marca naslednje leto in naj bi bil tudi uprizorjen, a je bila že napovedana premiera Za narodov blagor (29. januarja 1901) umaknjena s sporeda, ker naj bi bila "pretežka za ljubljanske igralce in za publiko".

Z odlomki Pasolinija
V mariborski postavitvi, v kateri so o uporabljeni tudi odlomki iz literarnih del Piera Paola Pasolinija, nastopajo Vlado Novak, Radko Polič, Barbara Jakopič Kraljevič, Eva Kraš, Peter Boštjančič, Nataša Matjašec in drugi. Dramaturg uprizoritve je Krištof Dovjak, scenografinja in oblikovalka svetlobe Petra Veber, kostumografinja Belinda Radulović, skladatelj Drago Ivanuša, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske pa Mirjana Djordjević.

L. Š.