Jubilejni festival bo za začetek na odru soočil pogled Vzhodnjakinje in Zahodnjakinje v Berlinu prek legendarnega berlinskega gledališkega kolektiva, ki tako kot Mesto žensk deluje že 25 let.

Ponovna združitev Nemčij kot zakonska terapija
V predstavi Zahodne Berlinčanke dobesedno brskajo po predalih žensk, ki so odrasle na vzhodni strani Berlinskega zidu, da bi iz njihovih dnevnikov in pisem, a tudi njim ljubih pesmi in knjig razbrale, kaj jih druži in kaj ločuje. "Vzhodnjakinje" jim v predstavi, ki ponovno združitev Nemčij obravnava kot zakonsko terapijo, seveda ne ostanejo dolžne, so dogodek napovedali v Mestu žensk.

Slovesni dogodek bodo odprli minister za kulturo Zoran Poznič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana Mateja Demšič, direktor Goethejevega inštituta Ljubljana Uwe Reissig in častna predsednica Mesta žensk Eva D. Bahovec.

Letos tudi v Mariboru in Zagrebu
Program bo nato potekal še do 13. oktobra na več prizoriščih po Ljubljani, novost pa je, da bo festival v manjšem obsegu potekal tudi v Mariboru in Zagrebu kot rezultat sodelovanja s festivali v teh mestih.

"Izjemno pester in obsežen program predstavlja poklon preteklim dosežkom Mesta žensk, a se hkrati ozira v prihodnost: promovira mlajše avtorice in kolektive ter prevprašuje metode in forme obstoječega delovanja znotraj umetnosti in kulture," so zapisale organizatorke.

Izpostavljajo #HerStory ali žensko zgodovino
Ob 25. jubileju pri festivalu ugotavljajo, da promocija žensk v kulturi, izpostavljanje ženskega zornega kota in zagovor ženske enakosti po 25 letih niso nič manj nujni, kot so bili nekoč. Zato izpostavljajo #HerStory ali žensko zgodovino. "Naj bo jasno, ko govorimo o ženski zgodovini, govorimo o delu splošne zgodovine, ne neki posebni zgodovini. Ženski del je vedno znova umanjkal, saj so se večinoma vrednotili moški dogodki," poudarja umetniška vodja festivala Teja Reba.

"Ve, kaj grize – sistem, ki jo je proizvedel"
Vizualna podoba 25. Mesta žensk temelji na Vagini Dentati, ki nastopa v več mitih, "po večini kot neka strašna vagina, ki ji je treba izpuliti zobe. Junaki, ki jim to uspe, si iz njenih zob napravijo trofejo, jo s tem ukrotijo in tako lahko postane prava ženska," je letošnjo vizualno vodilo opisala umetniška vodja. "Naša Vagina Dentata opozarja na nasilje nad ženskami in predstavlja grožnjo nazaj, a vendar brez skrbi, Dentata ve, kje grize – pri korenini, in ve, kaj grize – sistem, ki jo je proizvedel."

Festival bo med drugim združil moči z Univerzo v Ljubljani ob njeni stoletnici, z organizacijo regionalnega simpozija Beauvoir med zgodovino, filozofijo in pisanjem sebstva, ki se bo opiral tudi na 70. obletnico izida slovitega dela Simone de Beauvoir Drugi spol.

Oblike pritiska
Rezidentka letošnje izdaje je poljsko-britanska ustvarjalka Alicja Rogalska, ki se je posvetila raziskovanju izbrisanih in bo 2. oktobra v Galeriji Škuc odprla razstavo Oblike pritiska, v fokusu pa bo slovenska književnica, skladateljica in magistrica sociologije Nina Dragičević.

Premiero bosta na festivalu doživela performans Bare Kolenc in Leje Jurišić, Brina, ki se ukvarja z emancipatornim momentom slovenskega sodobnega plesa v obdobju 2. svetovne vojne, katerega nosilka je bila partizanka Marta Paulin - Brina, ter performans Golo življenje, ki ga s sodelavkami podpisuje interdisciplinarna umetnica Olja Grubić.

In Posse: Ženska sperma
Med tujimi gostovanji bo mogoče videti predstavo Muyte Maker koreografinje Flore Detraz, ki "črpa iz srednjeveškega imaginarija in slavi neobrzdana ženska telesa".

Tudi Florentina Holzinger se v predstavi TANZ ozre v preteklost, saj raziskuje različne plesne tradicije, v prepletu s komedijo in pornografijo, ob tem pa razmišlja, kakšen odnos imajo vse te prakse s kultom lepote. Pri projektu In Posse: Ženska sperma Charlotte Jarvis s pomočjo znanstvenice Susane Chuva de Sousa Lopes in njene ekipe z univerze v nizozemskem Leidnu raziskuje možnost razvoja ženske sperme. Veliki jubilejni festivalski finale se obeta 13. oktobra.

Še pred uradnim začetkom so pri Mestu žensk odprli skupinsko razstavo z naslovom Živele! 25 let filma in videa, ki jo je uvedel performans Ane Čigon z naslovom Živele! Performativni aperitiv k videoumetnosti.

Nekatera dela z razstave bodo prikazana kot del maratona slovenskih filmskih in videoustvarjalk v Kinoteki 3. oktobra. S predvajanjem njihovih filmov v rednem programu se bo slovenskim režiserkam poklonila tudi RTV Slovenija.

Mesto žensk je nastalo na Uradu za žensko politiko
Prvi festival Mesto žensk je leta 1995 nastal v organizaciji Urada za žensko politiko. "Kar velja poudariti ob začetkih Mesta žensk, je, da je festival v eni sapi afirmiral mnoge feministične agende, se pravi promocijo žensk v kulturi, feministične teme in sodobno umetnost kot tako. To je bila edinstvena iniciativa v Evropi za tisti čas. Danes si težko predstavljamo, da bi neki urad naredil tako radikalno in progresivno gesto," je ob 25-letnici ustanovitve povedala Teja Reba.