Kot je povedala selektorica, ostajajo uprizoritve sodobnega slovenskega gledališča tudi v letu 2024 močna in pronicljiva refleksija perečih družbenih in eksistencialnih vprašanj. "Vendar se v iskanju družbene relevantnosti pogosto ujamejo v pasti zgolj analitičnih, konceptualnih ali provokativnih pristopov," pravi.

"Izzvale oz. vznemirile so me tiste umetniško celovite predstave, ki presegajo zgolj estetski užitek ali intelektualno intrigantnost ter se dotaknejo človeka v njegovih najglobljih plasteh intuitivnih, asociativnih in duhovnih izkušenj. To so predstave, ki segajo onkraj vidnega in otipljivega ter gledalca povežejo z nečim globljim – presežnim, arhetipskim, univerzalnim. Ne le, da odsevajo resničnost, temveč jo v njem preoblikujejo, prebujajo nova čutenja in odpirajo prostor za nove pomene," opisuje svoj izbor.

Posebna pozornost gre igralskim presežkom
Omenila je mlajše generacije ustvarjalcev, ki "s svojo bogato asociativno in metaforično izraznostjo na novo preoblikujejo gledališko krajino v prostor raznolikih perspektiv", ter vlogo igralk in igralcev. "Prav igralski presežki so tudi v preteklem letu predstavljali temeljno vrednost slovenskega gledališča in ponovno potrdili njegov izjemni potencial za dosego najvišjih umetniških standardov."

"Pričujoči izbor presega razumevanje gledališča zgolj kot prostora odseva in refleksije – pojmuje ga kot prostor presežnega in transformacije. Toda takšno gledališče zahteva pogum. Pogum gledalcev, da se prepustijo neznanemu, in pogum ustvarjalcev ter snovalcev repertoarnih politik, da prestopajo meje ustaljenih uprizoritvenih konvencij in narativnih modelov," je še povedala.

Ogledala si je približno 120 uprizoritev s premiero v preteklem koledarskem letu, od teh pa jih v tekmovalni program uvrstila najvišje mogoče število. Izbrane predstave bodo uprizorili na 60. Festivalu Borštnikovo srečanje, ki bo poleg tega ponudil še raznolik spremljevalni program.
Skupna zaveza, da Maribor znova postane vznemirljivo središče gledališkega vrveža

Umetniški direktor Aleš Novak je na predstavitvi programa povedal, da ohranjajo vse programske sklope iz preteklih let, tudi mednarodna gostovanja, strokovni program in na novo zasnovan študentski program. "Ponovno uvajamo časovno strnjen pregled izbora uprizoritev, za katere mislimo, da so zanimive, relevantne in imajo potencial tudi v širšem mednarodnem prostoru, t. i. showcase."

"Pri izvedbi festivala ponovno sodelujemo s številnimi partnerji, z namenom in s skupno zavezo, da Maribor ponovno postane vznemirljivo središče gledališkega vrveža, institucionalnega in sektorskega povezovanja, kulturnih izmenjav in seveda tudi druženja," je še dejal Novak.

Slavnostno odprtje festivala se bo zgodilo v petek, 6. junija, z mednarodno koprodukcijo Lapis Lazuli v režiji grškega režiserja in performerja Euripida Laskaridisa. Podelitev nagrad bo ob koncu festivala v nedeljo, 15. junija. Nekaj dogodkov na programu bo tudi zaznamovanih s 60-letnico.

Od leta 1966
Festival Borštnikovo srečanje je bil vpeljan leta 1966 na pobudo takratnega ravnatelja mariborske Drame Frana Žižka, pod imenom Teden slovenskih gledališč v Mariboru. Naziv Borštnikovo srečanje je dobil leta 1970, po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku.

Festival ima domicil v Slovenskem narodnem gledališču Maribor in podeljuje nagrade za dosežke na več področjih gledališke ustvarjalnosti. Najuglednejša med njimi je Borštnikov prstan, nagrada za izjemen igralski opus, ki jo letos prejme dramska igralka. Lani si je prstan nataknil prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.