Zupančič svoje igre po navadi režira sam, včasih pa jih zaupa Miletu Korunu, ki je tokrat postavil Razred. Krstna uprizoritev je bila na odru ljubljanske Drame.

Na sceni in v kostumih Janje Korun bodo nastopili Aleš Valič, Zvezdana Mlakar, Ivo Ban, Uroš Fürst, Polona Juh, Saša Tabakovič in Andrej Nahtigal. Koreografijo je pripravila Sinja Ožbolt, besedilo je lektorirala Metka Damjan, igra pa je glasbeno opremljena s posnetki zasedbe Laibach. Za dramaturgijo je poskrbela Darja Dominkuš.

Prva domača drama o posledicah sodobnega kapitalizma
"Po daljšem času imamo pred seboj angažirano besedilo, ki se ne ukvarja le z znotrajteatrskimi ali estetskimi problemi, kar je še vedno tendenca sodobnega slovenskega teatra," je o Razredu povedal ravnatelj in umetniški vodja ljubljanske Drame Janez Pipan. Razred je po Pipanovih besedah prva domača drama, ki se loteva posledic sodobnega kapitalizma, odpira se k družbeni realnosti, se z njo sooča, jo tematizira, in to na področju šolstva in sveta dela, brezposelnosti. Izvirnost besedila je umetniški vodja Drame poleg tematike našel v njeni metaforičnosti, prek katere se navezuje na domačo gledališko tradicijo, na primer Dominika Smoleta. Dramatik postavlja "most" med to tradicijo in sodobnostjo, meni Pipan.

Kaj je sploh še absurd?
Zupančič je prepričan, da mora drama "vedno razkriti neko sliko sveta", v Razredu je ta slika tako komična kot tudi grozljiva, celo "krvava". Gledališka igra, kot jo je opredelil dramatik, se giblje ne le v polju političnega, ampak se preizprašuje tudi po tem, kaj je (danes) še absurd. Zupančič, kot je povedal v pogovoru za gledališki list, upa, da "bodo tisti, ki bodo nekoč prebrali Razred, morda bolje razumeli čas, v katerem danes živimo". Pri Razredu zgodbe "praktično ni". Dogajanje je postavljeno v seminar za prešolanje, igra pa je po mnenju režiserja Mileta Koruna "strašno zanimiva in provokativna na različnih področjih". Razred je Korun primerjal z razvejanim drevesom in prostorom z nešteto vrati, ki daje občutek, kot da ponuja vpogled v "možgane tega sveta". Ustvarjalci predstave so naleteli na težavo, kako uprizoriti mnogoznačnost besedila, njegovo razpenjanje med resnobo in tragiko, celo burlesko. Režiser je opozoril še na natančno zadeto "terminološko bazo" likov: dramatik osebo karakterizira tudi skozi prepoznaven govor.

Zahtevna dramaturška naloga
Za dramaturginjo Darjo Dominkuš je Razred v marsičem novost v domači dramatiki. Študij je bil izziv, a tudi zahtevna naloga. Igra namreč ne govori o svetu globalizacije na splošno, ampak na način, kako se ta svet boleče dotika vsakega posameznika. Avtor je v spoznanjih radikalen, njegov humor je drastičen, a verjetno o stvareh, ki jih tematizira, sploh ni mogoče govoriti dobrohotno, razmišlja Dominkuševa. Poudarila je, da se igra dogaja v realnem času, dve šolski uri, brez običajnih gledaliških pogojnosti.

Matjaž Zupančič, tudi profesor režije na Akademiji na gledališče, radio, film in televizijo, drame piše več kot poldrugo desetletje, na odru ali kot bralne uprizoritve so našle pot na velio tujih odrov, in sicer od Luksemburga do Izraela. Skoraj za vsako dramsko besedilo prejme Grumovo nagrado, napisal je tudi romana Obiskovalec in Sence v očesu; za tega je bil v ožjem izboru za nagrado kresnik.