Center poezije Tomaža Šalamuna so odprli natanko dve leti po njegovi smrti, deloval pa bo v prostorih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Cankarjevi cesti v Ljubljani. To ne bo zgolj prostor s pesnikovimi knjigami, ampak bo živo srečevališče ljudi, ki imajo radi poezijo, je dejal direktor JSKD-ja Igor Teršar. Ob tem je spomnil na pomen Tomaža Šalamuna, "njegovih pesmi, fizične vseprisotnosti, neomajne energije, inteligence in esprija, ki je slovensko poezijo internacionaliziral".

Šalamun je bil pesnik, ki je prebil mnogo konvencij in predsodkov o slovenski poeziji in o njeni vlogi, zato je za slovenski prostor poezije pomenil pretres. "Kar nekaj časa sem rabil, da sem se sprijaznil s pojmom Tomaž Šalamun," je ob odprtju poudaril minister za kulturo Tone Peršak. Obenem je zaslužen za vpis slovenske poezije na svetovni zemljevid ter za uvrstitev slovenskega naroda med tiste z opazno poezijo, je dodal.

Center bo deloval kot knjižnica
Šalamunova soproga Metka Krašovec je dejala, da je vesela, da so v zgolj treh mesecih odprli center. Po njenih besedah se je "čudež začel odvijati", ko jo je Aleš Šteger predstavil Tršarju, ta pa jo je povezal z ministrom. Pesnikova hči Ana Šalamun je dodala, da bi bil centra zagotovo vesel tudi pokojni brat David Šalamun. Zbrane je nagovoril tudi pesnik Ivo Svetina, ki je poudaril Šalamunovo misel, da poezija obstaja zato, ker človek ni bog, to pa je najtežje spoznanje.

Center bo deloval kot knjižnica, v kateri bo mogoče prebirati Šalamunove knjige. Prostor je zasnovan po idejnem načrtu arhitektov Dekleva-Gregorič, v njem pa so tudi stvaritve oblikovalke stekla Tanje Pak. Skrbnik zbirke bo pisatelj in urednik Aleš Šteger. Zbirka vsebuje knjige poezije, literarne teorije in leposlovja, v njej pa je tudi precej izvirnih knjig uglednih tujih avtorjev s posvetili. V zbirki so tudi vse Šalamunove avtorske knjige in prevodi njegove poezije v 20 tujih jezikov ter revije, v katerih so objavljene njegove pesmi.

Tomaž Šalamun (1941-2014) je bil eden najboljših in najbolj plodnih slovenskih pesnikov. Svoj prihod na pesniško prizorišče je zaznamoval s pesniško zbirko Poker leta 1966. Bil je osrednji literarni predstavnik slovenske neoavantgarde, zlasti konceptualizma. Sodeloval je pri različnih umetniških projektih in v skupini literarnih in likovnih umetnikov OHO. V skoraj pol stoletja delovanja je izdal blizu 50 pesniških zbirk, njegova dela pa so dostopna tudi v številnih prevodih in antologijah.