Pri njem se največkrat poraja vprašanje, ali je zaradi kompleksne in čustvene zgodbe, kot je Mevtlutova, to zgolj ljubezenski roman ali roman o velemestu v procesu transformacije in modernizacije?

Čudaštvo ponuja oboje, zaradi epskega zamaha (obsega skoraj 600 strani) je to živopisna družinska kronika s kopico likov (in zornih kotov), romantičnih intrig, zamer in smrti, zaradi časovne umeščenosti med konec 60. let 20. stoletja in leto 2012 pa tudi kronika modernizacije mesta in nebrzdane širitve, ki je Carigrad iz razmeroma obvladljivega središča preoblikovala v kaotični megapolis brez kakršne koli urbanistične zasnove in nadzora.

V tej kakofoniji improviziranih barak, blatnih kolib in družinskih intrig osrednje mesto najde junak Mevlut, sin iz revne družine iz anatolske province, ki kot preprost in neizobražen mladenič sledi očetu v velemesto, v katerem bo obtičal do starosti, vedno na socialnem robu, a večinoma srečen, občasno melanholičen in trmasto vztrajen v neprofitnem prodajanju boze, starodavnega fermentiranega napitka iz pšenice, ki za Mevluta pomeni vez med tradicionalno in sodobno Turčijo, čeprav bo čez leta počasi, a zanesljivo izginil s carigrajskih ulic in se preselil v supermarkete.

Mevlut je uporen in malce zbegan (s "čudaštvom v glavi") tako v profesionalnem kot intimnem življenju. Pamuk mu z neusmiljeno igrivostjo izpiše tragikomično ljubezensko zgodbo, v kateri hrepeni po eni mladenki, usoda pa mu dodeli drugo. Ko ga na družinskem poročnem slavju očara trinajstletna lepotica, ji med služenjem vojaškega roka tri leta piše ljubezenska pisma, da bi se "z njo" poročil, a šele pozneje je spoznal, da pisem ni brala njegova izbranka, temveč njena manj atraktivna starejša sestra, ki jo je popeljal pred oltar! Pamuk kruto igro usode začini z zapovedjo preroka Mohameda, po katerem "ni pomembno to, da se poroči pravi par, temveč to, da je par, četudi zamešan, v zakonski zvezi srečen". Pomembno skratka ni to, komu je Mevlut pisal ljubezenska pisma, "pisma so le oblika izražanja, vendar je pomembno predvsem to, kar čutimo v srcu." Bistven je namen srca, kar je temelj vsega islama; tudi zato Mevlut in njegova "napačna" žena žanjeta sadove srečne zakonske zveze.

Čudaštvo v moji glavi je ambiciozno, občasno razvlečeno delo s ponavljajočimi se motivi, ki pa služijo ciljem avtorjeve velikopotezne zasnove; v romanu združuje tradicijo in modernost, vlogo posameznika in družbe, apolitičnost in radikalnost do političnih prelomov v Turčiji in na Bližnjem vzhodu ter motiva idealne ljubezni in realnosti spolne politike, ki jo tudi v Turčiji postopoma pospremi emancipacija.