Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA so osumljeni moški stari 42, 43, 46 in 50 let. Dva sta iz prestolnice nemške zvezne dežele Mecklenburg - Predpomorjansko Schwerin, eden iz nemškega glavnega mesta Berlin.
Trojico osumljenih so prijeli v torek v nemških zveznih deželah Mecklenburg - Predpomorjanskem in Severno Porenje - Vestfalija. Pri njihovi aretaciji so sodelovale tudi posebne policijske enote.
Za seboj pustili orodje, na orodju pa DNK
Četverica naj bi novembra lani ponoči vdrla v Muzej Keltov in Rimljanov v Manchingu blizu Ingolstadta in ukradla 2100 let stare keltske zlatnike. Policijo je do osumljencev pripeljala sled DNK, ki so jo našli na pripomočkih za vlom, ki so jih po kraji odkrili v bližini muzeja.
Sled DNK je policijo prek najdb iz podobnih tatvin v Nemčiji in Avstriji na koncu pripeljala do enega od osumljencev v Schwerinu. Prek njega so se preiskovalci osredotočili še na tri moške, ki so jih aretirali v torek na širšem območju Schwerina in v Halleju.
Tatove je zanimala le vrednost zlata, ne pa zgodovinska vrednost
Od skoraj 500 ukradenih zlatnikov so jih doslej našli le del. Tatovi so starodavne kovance očitno poskušali staliti, česar so se preiskovalci tudi najbolj bali. Same artefakte bi bilo zaradi njihove prepoznavnosti in iskanosti namreč zelo težko prodati.
Čisto materialno vrednost 3,7-kilogramskega ukradenih zlatnikov so ocenili na okoli četrt milijona evrov, prodajno vrednost zgodovinskih kovancev pa na več milijonov evrov.
Gre za 483 zlatnikov, ki so jih odkrili leta 1999 med izkopavanji na območju starodavne naselbine v Manchningu in veljajo za največjo najdbo keltskega zlata, odkrito v 20. stoletju. Prav velikost najdbe nakazuje, da je šlo morda za "vojno skrinjo plemenskega poglavarja". V muzeju so bili na ogled od leta 2006.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje