Predstavili bodo tako arhitekturo izbrisa kot arhitekturo okupacije in ohranjanja. Ob nastanku države Izrael leta 1948 je namreč novonastala država poskušala izbrisati sledove avtohtonega prebivalstva s sistematičnim rušenjem vasi in s tem tradicionalne arhitekture, so dejali v gibanju.

Arhitektura okupacije se je nato pojavila leta 1967, ko je Izrael vojaško zasedel Zahodni breg, Gazo in Golansko planoto. Materializirala pa se je v obliki nadzornih točk in stolpov, vojaških postojank, nezakonitih naselbin, ki so namenjene izključno Judom, infrastrukture, ki preseka pokrajino in ločuje tam živeče palestinske skupnosti, po letu 2000 pa tudi v obliki velikega razdelitvenega zidu.

V prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja pa se je pojavila arhitektura ohranjanja, katere namen je oživeti tradicionalne palestinske zgradbe, ki stojijo bodisi na podeželju bodisi v mestnih središčih, so ob razstavi še zapisali organizatorji.

Razstavo so pripravili v sklopu dogodkov, poimenovanih Kulturna ambasada Palestine 2016. Z njimi skušajo širiti prostore razumevanja in pripovedovati zgodbo o Palestini in Palestincih. Letošnja Kulturna ambasada Palestine je peta po vrsti. Prvič je potekala leta 2012, nastala pa je kot odgovor na Kulturno ambasado Izraela, ki je v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 potekala v Mariboru.