Domicijan (lat. Titus Flavius Caesar Domitianus Augustus) je vladal od leta 81 do svoje nasilne smrti v letu 96. Na posnetku je njegov doprsni bron z akantovimi listi. Foto: Musei Capitolini/Ny Carlsberg, Glyptotek, Copenaghen
Domicijan (lat. Titus Flavius Caesar Domitianus Augustus) je vladal od leta 81 do svoje nasilne smrti v letu 96. Na posnetku je njegov doprsni bron z akantovimi listi. Foto: Musei Capitolini/Ny Carlsberg, Glyptotek, Copenaghen

Razstava, naslovljena Domicijan cesar. Sovraštvo in ljubezen je do 29. januarja 2023 na ogled v Kapitolskih muzejih (Musei Capitolini) v Rimu.

Domicijan (51–96), ki je bil 11. cesar rimskega cesarstva ter tretji in zadnji iz dinastije Flavijcev, je rimskemu cesarstvu vladal od leta 81 do svoje smrti.

V času svoje vladavine je prevrednotil rimski denar, s čimer je utrdil rimsko gospodarstvo, izboljšal obrambo na mejah cesarstva in sprožil obsežen gradbeni program za obnovo Rima. Njegovo vladanje je imelo značilnosti totalitarnosti.

Domicijan je bil sin Vespazijana, ki je vladal med letoma 69 in 79 ter brat Tita, čigar vladavina je trajala od leta 79 do leta 81.

Dominus et deus
Domicijan je nase gledal kot na novega Avgusta, razsvetljenega despota, izbranega, da popelje rimsko cesarstvo v novo obdobje odličnosti. Verska, vojaška in kulturna propaganda sta podpirali kult osebnosti, z imenovanjem samega sebe za stalnega cenzorja pa je poskušal nadzirati tudi javno in zasebno moralo.

Domicijanova marmorna upodobitev, ki jo hrani Narodni arheološki muzej v Neaplju. Foto: Musei Capitolini
Domicijanova marmorna upodobitev, ki jo hrani Narodni arheološki muzej v Neaplju. Foto: Musei Capitolini

Posledica takšnega vladanja je bila priljubljenost med prebivalstvom in v armadi, člani rimskega senata so nanj gledali kot na tirana. Svetonij piše, da je bil prvi rimski cesar, ki je zahteval, da ga naslavljajo z dominus et deus, torej gospodar in bog.

Z nagrobnih spomenikov izbrisano ime in uničeni kipi
Njegova vladavina se je končala, ko so ga ubili dvorni funkcionarji, senat pa ga je obsodil na pozabo (damnatio memoriae). Takrat naj bi se tudi z vseh nagrobnih spomenikov izbrisalo njegovo ime in uničilo vse njegove kipe, a očitno se jih je vendarle nekaj ohranilo.

K Domicijanovemu slabemu slovesu so prispevali zgodovinarji tistega časa. Tacit, Plinij mlajši in prej omenjeni Svetonij so ga v svojih zgodovinskih zapisih opisovali kot krutega in paranoičnega tirana.

Stoterica s cesarjem povezanih umetnin na razstavi
Na rimski razstavi je na ogled izbor stotih umetnin, med katerimi so poprsja, freske, marmorji in modeli, ki na novo pripoveduje zgodbo o burnem življenju tega cesarja.

"Je lik, v katerem se prepleteta svetloba in tema, razstava pa nam omogoči, da raziščemo njegovo življenje od rojstva do smrti," je za špansko tiskovno agencijo EFE povedal kustos razstave Massimiliano Munzi.