V kolikor vas ponudba zanima, smo vam na voljo za dodatna vprašanja.
S strani uprave smo dobili informacijo, da je direktor odstopil.
Da temu ni tako, priča njegova korespondenca.
Prišel je, brez da bi me pozdravil.
To stavbo bo potrebno prenoviti.
Gospa, kdaj boste prišla na sestanek?
Povej ji, da če ne pride, ji zamerim.

Ste našli vse smetke, ki jih je treba reciklirati? Eno od načel jezikovne stilistike – interdisciplinarne vede znotraj jezikoslovja, ki proučuje primernost jezikovnih sredstev v sporočanju – je jezikovna čistost. To pomeni, da se v komunikaciji poskušamo izogniti besedam ali besednim zvezam, ki so nepotrebne ali slogovno slabijo besedilo.

Brez da bi, temu ni tako, v kolikor
Besedne zveze brez da bi, temu ni tako, v kolikor so šolski primeri jezikovnih smetk. Navadno se nam prikradejo, ko smo v vlogi javnega govorca, redke niso niti v uradnih elektronskih sporočilih. Kako jih lahko recikliramo?

Brez da bi = SSKJ2 jo označi kot nepravilno, Pravopis jo celo prepoveduje. Namesto brez da bi uporabite ne da bi, ki je pravilnejša. Tudi zveni bolje, se vam ne zdi?

Temu ni tako = ta besedna zveza kar naježi kožo vsakemu kultiviranemu govorcu, prevzeli pa smo jo kot kalk, in sicer iz nemščine. Zaimek temu iz te zveze izpustimo, v določenih primerih ga lahko nadomestimo z zaimkom to ali zvezo preoblikujemo – (to) ni tako/res.

V kolikor = SSKJ2 to zvezo označi kot neustaljeno, Pravopis pa jo prepoveduje. Namesto v kolikor uporabite veznik če.

Kopičenje veznikov
O kopičenju veznikov govorimo takrat, kadar se v stavku namesto enega skupaj znajdeta vsaj dva veznika. Slovenski pravopis kopičenje veznikov odsvetuje.

Povej ji, da če ne bo odnehala, se bodo najine poti razšle.
Skusili ste, da kdor se iz prvega prenagli, hitro odneha.

Kopičimo lahko podredne in priredne veznike. V primeru kopičenja dveh podrednih veznikov vejice med njima načeloma ne zapisujemo. Tudi če se skupaj znajdeta podredni in priredni veznik, vejico pišemo samo pred prvim veznikom.

Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga.
Ugotovila je, da če ne bo ukrepala, bo zašel na kriva pota.

So vam ti vezniki kaj znani? Tako je, gre za večbesedne enodelne veznike. Kopičenje tovrstnih veznikov ni napačno, je pa slogovno manj primerno, zato je bolje, da takšne stavke (če je to mogoče) razvežemo v samostojne povedi.

Ugotovila je, da mora ukrepati. Če ne, bo zašel na kriva pota.

Odmašimo mašila
Mašila, ki jih uporabljamo v govorjenem jeziku, se lahko hitro preselijo v pisana besedila. Hitro odmašimo pogosta mašila!
v primeru da/če → da/če
iz razloga ker → ker
tam, kjer → kjer
načeloma → praviloma, navadno
(namesto ponavljanja) dejansko → resnično, pravzaprav

Poudariti moramo, da mašila niso vedno slovnične ali pravopisne napake, vendar kljub temu slabijo vaš slog – pisni ali govorni.

S strani in potrebno je
Predložna zveza s strani je v pomenu "od, v imenu" označena s kvalifikatorjema pisarniško in publicistično. Uporablja se za trpniško izražanje (ne razkrije vršilca dejanja).
Po nam znanih informacijah s strani ministrstva ministrica ne bo odstopila.
Po nam znanih informacijah, prejetih s strani ministrstva, ministrica ne bo odstopila.

Če lahko, zvezo s strani izpustimo ali jo zamenjamo s predlogom od.
Po nam znanih informacijah ministrstva ministrica ne bo odstopila.
Po nam znanih informacijah, prejetih od ministrstva, ministrica ne bo odstopila.

Splošno napotilo je, da povedkovnik potrebno je nadomestimo s treba je, ko je to mogoče.
Potrebno bo prebrati roman. → Treba bo prebrati roman.
Za odlično oceno se bo potrebno bolj potruditi. → Za odlično oceno se bo treba bolj potruditi.
Za proces fotosinteze je potrebna svetloba.

Polvikanje
Med spremljanjem večernih poročil bodite pozorni, kolikokrat novinarji goste polovično vikajo. Polvikanje je pogovorna oblika vikanja, ki je v pisni komunikaciji neprimerna in je znak jezikovne nekultiviranosti. Tudi v uradnih okoliščinah se ga moramo izogibati.
Gospa, kdaj boste prišla na obisk? → prišli
Niste odgovoril na moje vprašanje. → odgovorili

Polvikanje je oblika vikanja, pri kateri je pomožni glagol v množini, opisni deležnik (prišel, dobila, popila) pa v ednini. Namesto množinskih oblik moškega spola uporabljamo edninske oblike, ki ustrezajo spolu naslovnika.

Zagotovo bi se našlo še kar nekaj primerov mašil in jezikovnih smetk. Ko je besedilo slovnično in pravopisno brezhibno, pa še naše delo ni končano. Drži, da jezikovnih smetk in mašil večina naslovnikov ne bo prepoznala, a če so bralci in slušatelji tako natančni, kot smo Slovenci, ni dobro računati na to. Primeri iz uvoda članka so pravilno odmašeni in reciklirani takole:

Če vas ponudba zanima, smo vam na voljo za dodatna vprašanja.
Od uprave smo dobili informacijo, da je direktor odstopil.
Da ni tako, priča njegova korespondenca.
Prišel je, ne da bi me pozdravil.
To stavbo bo treba prenoviti.
Gospa, kdaj boste prišli na pregled?
Povej ji, da ji zamerim, če ne pride.