Tatvina se je zgodila v soboto okoli 3.45 zjutraj, ko so tatovi z eksplozivom razstrelili stranska vrata Muzeja Drents v mestu Assen na severu Nizozemske, pri čemer naj ne bi bil nihče poškodovan. Po navedbah nizozemske policije so tatovi po vstopu v muzej razbili vitrino z zlatimi dragocenostmi in pobegnili z ukradenim Volkswagnovim golfom. Zgorele ostanke avtomobila so kmalu po ropu odkrili v bližini muzeja, policija pa je v ponedeljek popoldne v jarku pred muzejem našla tudi kladivo, uporabljeno med ropom.

Sorodna novica Po vdoru z eksplozivom iz muzeja na Nizozemskem odnesli zlate romunske dragocenosti

Kakor Rembrandtova Nočna straža za Nizozemsko ...
Z gostujoče razstave romunskega Narodnega zgodovinskega muzeja, naslovljene Dakija – imperij zlata in srebra, so odnesli štiri predmete, ki naj bi bili skupno vredni skoraj šest milijonov evrov. A pravzaprav gre za predmete, ki so za romunsko stran neprecenljivi. Razstavljene so bile dragocenosti, izkopane na območju starodavne cesarske province Dakija, ki je obstajala na območju današnje Romunije.

Na ogled so bili predvsem predmeti iz obdobja pred rimsko osvojitvijo Dakije v letu 106. Poleg treh zlatih spiralnih zapestnic so tatovi odnesli tudi osrednji razstavni predmet – skoraj 2500 let staro zlato čelado iz Cotofenestija. Razkošno izdelana čelada tehta okoli en kilogram in naj bi bila samo v zlatu vredna okoli 80.000 evrov. Njen pomen za Romunijo primerjajo s pomenom, ki ga ima Rembrandtova Nočna straža za Nizozemsko.

100.000 evrov za namig, ki bi pripeljal do predmetov
Po pisanju portala The Art Newspaper naj bi nek nizozemski poslovnež, ki živi v Bukarešti, ponudil 100.000 evrov nagrade za informacije, ki bi privedle do vrnitve predmetov. Nizozemska policija se je za pomoč pri preiskavi obrnila tudi na Interpol. Sicer se je romunsko ministrstvo za kulturo kmalu po tatvini zavezalo, da bo sprejelo vse možne ukrepe za vrnitev ukradenih dragocenosti. Po poročanju nizozemske televizijske postaje RTV Drenthe je romunski Narodni zgodovinski muzej zagrozil s pravnim postopkom.

Kraja dragocenosti "kot nekakšen kulturni terorizem"
Romunski zunanji minister Emil Hurezeanu je ob srečanju s svojim nizozemskim kolegom Casparjem Veldkampom v Bruslju spomnil na kulturni, zgodovinski in simbolni pomen teh predmetov ter poudaril, da je njihova kraja sprožila močna čustva pri njegovih sonarodnjakih. RTV Drenthe je poročala še, da je tudi Veldkamp obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da povrne "izjemne umetnine iz prav posebnega obdobja".

Po besedah ​​arheološkega strokovnjaka Hendrika Spieringa so na čelado naleteli otroci, ki so se na tisti lokaciji igrali po manjšem plazu. Preden je bila ugotovljen dejanski pomen te dragocene najdbe, so jo uporabljali kot korito za napajanje ovac. Strokovnjakinja za umetnost in starine Bianca Frölich iz antikvariata Frölich Kunst & Antiek v Enschedeju na Nizozemskem je televizijski oddaji povedala, da bi lahko velike oči na čeladi pomenile duhovni vpogled ali odganjanje zla. "Zame je to kot nekakšen kulturni terorizem. Dačani niso za sabo pustili nobenih napisanih besedil – o njih so pisali le Grki in Rimljani. Edino, kar vemo o tej civilizaciji, so ti predmeti," je dejala.

Tako pomembni predmeti, da jih je nemogoče prodati?
"Globoko pretreseni smo zaradi tega dogodka. Iskreno sočustvujemo z našimi kolegi iz Narodnega zgodovinskega muzeja v Bukarešti, ki so posodili ukradene umetnine. Upamo, da bodo kmalu vrnjene v prvotnem stanju, glede na njihovo veliko kulturno in čustveno vrednost za mnoge," so zapisali v nizozemskem muzeju.

Direktor romunskega muzeja Ernest Oberlander-Tarnoveanu za nizozemsko televizijo NOS izrazil upanje, da bodo predmeti vrnjeni nepoškodovani. "Tako pomembni so, da jih je nemogoče prodati," je dodal. Seveda žal obstaja tudi možnost, da se jih zgolj pretopi. Direktor nizozemskega muzeja Harry Tupan je po kraji sporočil, da je to bil "črn dan za Muzej Drents v Assnu in za Narodni zgodovinski muzej v Bukarešti". Dodal je, da gre za največji incident v 170 letih, odkar je Muzej Drents odprl svoja vrata.