Peter Handke (1942) je za svoj izredno obsežen in kakovosten opus, ki obsega dramska besedila, filmske scenarije, poezijo in prozo, leta 2019 prejel Nobelovo nagrado. Njegov slog je senzibilen, jezik izredno muzikalen in poetičen, prikaz dogajanja izostren in neizprosno iskren. Po materi ima Handke tudi koroškoslovenske korenine, Slovenija oziroma še bolj Jugoslavija pa v njegovih delih zavzema mesto pravljične "devete dežele", ki jo avtor (pretirano) idealizira. V skoraj vsakem njegovem delu najdemo čudovite opise Slovenije, sam je tudi prevajal dela slovenskih avtorjev (Florjana Lipuša, Gustava Januša, Fabjana Hafnerja). V slovenščino je prevedenih več njegovih del.