Pikova dama je po besedah režiserja Diega de Bree strahovito kompleksna opera P. I. Čajkovskega. Foto: SNG Maribor
Pikova dama je po besedah režiserja Diega de Bree strahovito kompleksna opera P. I. Čajkovskega. Foto: SNG Maribor
Pikova dama (P. I. Čajkovski)
S Pikovo damo se Diego de Brea prvič 'spopada' z opero. Foto: SNG Maribor
Pikova dama (P. I. Čajkovski)
Pikova dama je opera o pohlepu in skoposti oziroma opera o nekom, ki podobno kot mladi Napoleon želi iz niča osvojiti vse. Foto: SNG Maribor

Pikovo damo je Čajkovski oziroma njegov brat Modest Čajkovski, ki je za opero napisal libreto, povzel po zgodbi Aleksandra Puškina. Gre za zgodbo o pohlepu in skoposti, ki mučita rusificiranega nemškega vojaškega inženirja Hermana. Ta želi odkriti veliko skrivnost grofice, ki ji je uspevalo nenehno zmagovati v igri s kartami. V želji, odkriti skrivnost, Hermana ne ustavi nič; ni mu mar tudi za življenja in čustva ljudi, ki jih izrablja in s katerimi manipulira v svojem hrepenenju po dobičku.

Del ruskega nacionalnega kanona
Opero, ki danes velja za obvezni del ruskega nacionalnega opernega kanona, ki pa je občinstvo zaradi nenavadnega in zelo izvirnega pristopa občinstvo ob krstu leta 1890 ni najbolje sprejelo, tokrat režira Diego de Brea. Gre za de Breev debi v vlogi režiserja opernih predstav. A delo mu je verjetno nekoliko olajšalo dejstvo, da je delal z nekaterimi najboljšimi slovenskimi opernimi pevci. v SNG-ju Maribor bomo tako danes ob 19.30 spremljali Janeza Lotriča v vlogi Hermana, ob njem pa bo kot grofica na sceni Marka Japlja nastopila Marjana Lipovšek. Druge vidne vloge je de Brea razdelil med Valentina Enčeva (gorf Tomski), Marjana Jovanovskega (knez Jelecki), Eleno Nebero (Liza) in Ireno Petkovo (Polina). Pevci bodo nastopili v kostumih Lea Kulaša, omenjamo pa še dirigenta Janka Kastelica.
Strahovito kompleksna opera
Na predstavitvi opere je režiser, ki je med drugim oblikoval tudi koreografijo in luč, povedal, da se je v svojem prvem opernem projektu spopadel s "strahovito kompleksno opero", pri kateri gre za zgodbo o človeku, ki kot nekakšen mladi Napoleon skuša iz nič osvojiti vse. Pomembno je tudi, da opera ostaja aktualna, k čemur je veliko pripomogel tudi pristop, ki ga je pri pisanju oper, uporabljal Čajkovski. Pomembne iztočnice njegove ustvarjalnosti, kot v gledališkem listu zapiše Leon Stefanija, so bile namreč reflektiranost, živost lastnega občutka in predstave o usodnosti, poleg tega pa je Čajkovski opere zasnoval kot glasbene drame, kompleksna operna dela z veliko sporočilnostjo, pri čemer je pomemben koncept njegov dramski lirizem. Dodajmo še misel de Bree: "Zgodba je univerzalna v smislu preskušanja človekovih meja, do kam sežeta človeška zavist in strast ter do kam je človek pripravljen iti za dosego svojih egoističnih ciljev."

Pikovo damo P. I. Čajkovskega, opero v treh dejanjih in skupno treh slikah, zaznamuje prefinjeno sopostavljanje razpoloženjskih kontrastov - "nasprotij med romantično hrepenečim, ponekod z otroško naivnostjo razposajenim lirizmom, pastoralnimi izseki, posegi v pretekle sloge ali folkloro ter temačnimi odtenki, pogosto izraženimi z wagnerjanskimi gestami" (L. Stefanija). Ta emocionalni pejsaž ustvarja seveda predvsem izjemna melodika Čajkovskega, v kateri pomembno vlogo igra harmonija: "brez prefinjene instrumentacije in harmonsko bogatega glasbenega toka si je težko sploh predstavljati, da bi se nekatere njegove najbolj priljubljene melodije ohranile v železnem repertoarju" (Stefanija). Ta melodika, tako kot pri drugih romantikih, je usmerjena zlasti z melodiko, ki jo zaznamuje jasna in lista linija, ki kljub občasni širokopoteznosti ne izgubi neposrednosti intimne glasbene izpovedi.