Pesniški dnevnik iz zadnjih dveh let je poimenoval Navsezadnje in v njem v mojstrskih verzih nanizal, kar je bilo pozabljeno, prezrto, zamolčano. V pesmih se svetlikajo spomini in sanje, izrisujejo portreti bližnjikov in porajajo vprašanja o literarnem pisanju. V svojem prejšnjem delu Vicmaher – knjigi spominskih drobcev, dnevniških zapisov ter izklesanih aforizmov – je šaljivo zapisal: "Raje eliptično kot epileptično."

V Vicmaherju je besedila kar se da slogovno obrusil in se odrekel kakovostnim pridevnikom, v zbirki Navsezadnje pa znova prihaja na dan razkošje jezika s poudarjenim ritmom in zvočnostjo, za katero poskrbijo skrbno izbrane asonance. Svetle in trpke plati življenja so upesnjene brez razčustvovanosti; tisto, kar daje zapisanemu poseben ton, so humor, ironija in življenjski vitalizem. Pesnik bo v oddaji spregovoril o tematiki zbirke in odstrl pogled v proces ustvarjanja.

V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Tisto neustavljivo, ki ga prav tako prežema pristna življenjska izkušnja. Napisala ga je Metka Zupančič, literarna zgodovinarka in prevajalka, ki je skoraj tri desetletja živela v ZDA in v Kanadi, kjer je na različnih univerzah poučevala francosko književnost. Leta 1998 je romaneskni prvenec napisala v francoščini, zdaj pa roman prihaja med bralce v slovenskem prevodu Žive Čebulj.

Sorodna novica Metka Zupančič: Tisto neustavljivo

V središču je psihološko detajlno razčlenjena zgodba o odnosu med moškim in žensko ter o nezmožnosti njune komunikacije. Gre za pripoved o osvobajanju in iskanju pristnega, odprtega odnosa, v katerem je drugi viden in razumljen. Precej pozornosti je posvečene tudi jogi, s pomočjo katere je avtorica skozi več desetletij našla pot do notranje skladnosti, do življenjske energije in pomiritve hkrati.

Gre za izvirno, posebno delo, ki v načinu pripovedi precej spominja na francoski novi roman. Metki Zupančič je uspelo z literarno svežino veliko povedati o človekovi ranljivosti in dragocenosti pristne medčloveške bližine.