V petek bo na sporedu predstava britanske avtorice Lucy Prebble Učinek v režiji Eve Nine Lampič, dan pozneje pa absurdistično-distopična enodejanka Samuela Becketta Konec igre v režiji Diega de Bree.

Kot je povedala dramaturginja Eva Kraševec, se britanska dramatičarka Lucy Prebble v besedilu za predstavo Učinek sprašuje o tem, kaj vse sproži človekova čustva in na kakšen način na človeka delujejo zdravila. Zgodba predstave je postavljena na psihiatrično kliniko, kjer preizkušajo najnovejša zdravila proti depresiji. V ospredju so štirje protagonisti: psihiatrinja in psihoterapevtka Lorna James (Polona Juh), njen predstojnik Toby Sealey (Rok Vihar) ter dva preizkušanca – študentka psihologije Connie Hall (Eva Jesenovec) in Tristan Frey iz nižjega družbenega razreda (Klemen Janežič).

Režiserka Eva Nina Lampič je povedala, da so imeli vaje za predstavo lansko jesen in zimo, torej v času največjega javnega zaprtja zaradi epidemije, zato so zlahka lahko iskali vzporednice med izolacijo, ki sta jo doživljala preizkušanca v predstavi, in tedanjo resničnostjo, obenem pa so spremljali tudi nastanek novih cepiv proti covidu-19 in se lažje vživeli v farmakološko plat zgodbe. Tako so se jim odpirala vprašanja, ali je depresija res le posledica podrtega kemičnega ravnovesja v možganih, ali morda na njen nastanek vplivajo tudi zunanje okoliščine ter v kolikšni meri je človek pod zdravili resničen in si lahko zaupa.

Rok Vihar je povedal, da je več kot polovica vaj potekala prek ZOOM-a oziroma spleta, ko pa so stopili na oder, so morali nositi maske. Pri sami predstavi pa je poudaril vidik iskanja meje med gledališko in filmsko izkušnjo. Na ta vidik je opozorila tudi Polona Juh. Po njenih besedah so se poskušali čim bolj približati dokumentarnosti, kar je za "igralce, okužene z gledališčem, težko". Kamera, kot je pojasnila, "zahteva druge stvari kot oder".

Predstava je že v spletni izvedbi februarja naletela na dober odziv, je poudaril ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor.

Beckettovo besedilo enodejanke Konec igre je po besedah prevajalca Srečka Fišerja apokaliptično, pri čemer je režiser de Brea apokalipso definiral kot človekov občutek nemoči. "A prav sredi te tragičnosti se skriva tudi komika, ki smo ji želeli slediti v tej tragikomediji," je pojasnil.

Predstava obenem po režiserjevih besedah podaja tudi sugestivno podobo človekovega prehajanja oziroma njegove tranzicije v onostranstvo. V takšnem okolju so liki zelo pristni, saj so zmožni podati tudi iskreno izjavo, ki ni obremenjena s komentarjem, kar v vsakdanjem življenju po njegovem mnenju vedno je.

V predstavi igrajo Matija Rozman, Veronika Drolc, Jurij Zrnec in Igor Samobor v alternaciji z Gregorjem Bakovićem. Po Zrnčevih besedah je Konec igre zelo natančna predstava, ki ne prenese balasta in je kot taka težka za igralce, ki so sicer vajeni oblagati in opravičevati svoje like z navlako.

Dramaturginja predstave, ki je bila na spletu prikazana konec lanske sezone, je bila Mojca Kranjc, scenograf de Brea in kostumograf Blagoj Micevski.