Skladbam z novega albuma bo mogoče v živo prisluhniti v drugi polovici leta. Silence bosta v Kinu Šiška nastopila 21. septembra, ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa v Cankarjevem domu, najverjetneje proti koncu novembra. Foto:
Skladbam z novega albuma bo mogoče v živo prisluhniti v drugi polovici leta. Silence bosta v Kinu Šiška nastopila 21. septembra, ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pa v Cankarjevem domu, najverjetneje proti koncu novembra. Foto:

Ko slišiš prepletanje klavirja in vokala, te začnejo prevevati čustva in sploh ni pomembno, ali ima tvoje čustvovanje predznak žalosti ali veselja. To je potem umetnina.

Hvala, Boris, za pravočasno predčasni promocijski izvod! Ne zgodi se pogosto, da glasba ujame trenutek, ko rahločutnost premaga razsodnost, v hipu presune poslušalca in usmeri njegov vsakdan. Zaradi angelske godbe ta vsakdan ni vsakdanji. Njegova angelska čudovitost sozvočja besedil "vsakdanu" prinese patino monumentalnosti … zunajčasovni sij … nekakšno božansko avro. In vsakdan postane romantično-nostalgičen pojem v času in prostoru, ki se ga potem spominjaš do konca svojega tostranskega življenja ali "(until) the end of the world". Vsakič, ko bom slišal skladbo Hunger, ki odpira glasbeno delo Musical Accompaniment for the End of the World, se bom spomnil aprilskega nevsakdanjega vsakdana.

Ponovitev dokumentarnega fejltona Silence, glasbenika s konca sveta si lahko danes ob 21.00 ogledate na TVS 2.
Redkokdaj se zgodi, da glasbeno magičnost ustvarijo tvoji sodobniki. Glasbeniki iz soseščine, s katerimi si imel, sodeč po približno enakih letnicah tostranskih življenj, skupno ali podobno šolsko berilo, če ne drugega. Ali upaš, da zaradi tega ti (na kritiški strani) in tvoj glasbeni sodobnik na ustvarjalni strani čutita enako ali vsaj delček enako? Ne. Nikakor! Dopuščaš si popolno svobodo v lastnem razumevanju, svojem edinstvenem poglabljanju in čutenju umetnikovega umetniškega dela. Kajti ne pozabljaš, da ti je angelsko magična glasba usmerila vsakdan s svojo zvočno-lirično naracijo in navigacijo, ki jo slišimo vsi drugače, a se slepimo, da je vsem enaka. Vsakič te presune, ko slišiš skladbe Hunger, Pioneers Of Nothing, Death Is New York, Heart of Darkness ... Ko slišiš prepletanje klavirja in vokala, te začnejo prevevati čustva in sploh ni pomembno, ali ima tvoje čustvovanje predznak žalosti ali veselja. To je potem umetnina.

Skupina Silence je v svoji diskografiji dostikrat uspevala ujeti čarovnijo velikih, monumentalnih skladb. Tokrat jim je uspelo z vsako noto in verzom, ogoljenim le na prvinskost dveh klavirjev, sintha in vokala, ustvariti godbo za srce in duh. Pravzaprav jim je uspelo opevati zgodbe srca in duha "v glasbeni spremljavi konca sveta" in usmeriti poslušalčev vsakdan. To uspe le redkim. To trdim kot oseba, ki že pregovorno sovraži praznike, rojstne dneve, poroke, pogrebe in dela proste dneve, ne glede na to, ali jih zapoveduje vera ali država. Kajti življenje je res življenje, kot ga določata le srce in duh, usmerja pa ga glasba.

Ocena: 5; piše Miroslav Akrapović

Ko slišiš prepletanje klavirja in vokala, te začnejo prevevati čustva in sploh ni pomembno, ali ima tvoje čustvovanje predznak žalosti ali veselja. To je potem umetnina.