Četudi se je zima poslovila, vsaj tako kaže, z radikalnim rezom med minusom in plusom, tisto kar možgani registrirajo, nikoli ni tako enostransko in enobarvno, da se ne bi dalo potopiti v kozarcu solz in melanholije. Ali pa?

Ni boljšega občutka, ko veš, da se bo novi album The Something Rain skupine Tindersticks dobesedno vtihotapil v tvojo fonoteko, da ti ne bo dal miru in da ti kar nekaj časa ne bo treba poslušati Leonarda Cohena. Pravzaprav slednja ugotovitev niti ne velja za podpisnika teh vrstic, kajti upam se trditi, da vsak izmed nas ima svojega Cohena. Zame je ta že vrsto let glasbeni dramatik, pesnik in pevec Stuart Staples.

Vse do zdaj povedano je strnjeno v izpovedni skladbi Show Me Everything, ki po uvodni Chocolate aranžersko parafrazira skladbo Emma zimzelenih Hot Chocolate. Toda naj ne bo pomote, v primerjavi s predhodnim albumom Falling Down A Mountain, ki je bil pod močnim vplivom nenehnih filmskih kolaboracij skupine Tindersticks, se novi album vrača v najbolj ustvarjalno obdobje skupine, ki ga je tako premočrtno zaznamoval album Can Our Love … iz leta 2001.

Že naslovnica, ki je umetniško delo Skies September 2010–September 2011 slikarke Suzanne Osborne nam daje slutiti, da je ekipi iz Nottinghama uspelo zložiti ultimativni mozaik svojega glasbenega izraza. Izraza, ki je vselej krmaril med Sizifovo nalogo iskanja absolutne ljubezni, med Scilo in Karibdo čustvovanja. Na novem albumu je ta platonska pot najlepše opisana, opevana v ljubezenski trilogiji – Medicine, Frozen, Come Inside. Kdor razume … razume.

Ocena: 5; piše: Miroslav Akrapovič